Jožica Fabjan, permakulturna učiteljica o pomenu semen

Vsi cvetovi prihodnosti, so semena sedanjosti (kitajski pregovor)

V današnjem času pogosteje obujamo besede in misli o semenih. Novi koraki v znanosti  razvnemajo naša čutila, um in naše bistvo. Ugotavljamo, da postajamo z vsakim dnem bolj odvisni od zunanjih dejavnikov, ki stremijo zgolj po materialnem blagostanju. Življenje izgublja  svojo prvinskost na vseh nivojih, kar pa je osnova, da živa bitja sploh obstanemo in služimo svojemu poslanstvu.

Znanost je posegla v tisti vitalni del življenja, kjer nima popolne  razlage o čudežu nastanka življenja. Poskuša najti neke nadomestke, vendar vse preveč daleč od narave, naše najboljše učiteljice.

Svoboda duha pri človeku, živalih in rastlinah pa so tisti sestavni deli življenja, ki omogočajo preživetje.

Nekje na začetku življenja so bila semena. Brez njih ne bi bilo življenja, pa najsi bo pri človeku , živalih ali rastlinah. Vsako seme ima svojo karakteristiko, svoj zapis. Vsa pa imajo možnost  po druženju, spajanju tistih subjektov, ki omogočajo  naravni ciklus novega življenja.

Ljudje z leti, desetletji  in stoletji počasi izgubljamo svojo pristnost  izvornega življenja. Tudi živali in rastline.

Brez rastlin ljudje in živali ne bi imeli hrane.

Osnovno načelo vsega živega pa je, preživi.

Kako bomo preživeli ljudje, kako živali, če nekega dne ne bo več dovolj rastlin, dovolj naravno vitalnih semen, iz katerih bi zrasle rastline?

Kdo bo poskrbel za nas, da preživimo?

Odgovor je jasen. Vsak nosi odgovornost tudi zase, v sebi.  Zato, da obstane, da preživi.

In če se pomaknemo nazaj, smo zopet pri semenih. Pri semenih rastlin.

Katera  semena bodo kalila, iz katerih semen bodo zrasle močne rastline, katera semena imajo trajni značaj kalitve…???

Odgovor je jasen: naravna semena, semena, ki so prilagojena okoljskim razmeram. To so lahko domača, udomačena, še boljše, če so  avtohtona. To so tista semena, ki so spojena z okoljem, kjer je njihov dom, kjer najbolje uspevajo.

Praviloma ima vsaka naravna rastlina sposobnost osemenitve. Vsaka rastlina ima svojstven življenjski zapis. Zato se praviloma rokuje unikatno z vsako vrsto in sorto rastline. Tudi pri osemenitvi. Vendar vse poteka v kroženju. Tako npr.: seme rastline kali, v prvi dobi rasti ozeleni (lahko tudi oleseni), nato zacveti in osemeni. In spet iz novih semen rastlina vzkali, ozeleni, zacveti….

Seveda potrebujejo rastline osnovne življenjske pogoje za rast. To so ustrezna toplota, vlaga, svetloba in mineralne snovi.

Del rastlinskega sveta uporabljamo ljudje vsak dan za prehranjevanje, del rastlinskega sveta koristijo tudi živali. Ta rastlinski svet je pogojen s prostorom, kjer je njihov dom, pa najsi bo to v podobi dreves, zelenjave, zelišč…Ljudje  z njimi najpogosteje rokujemo v okoljih, ki jim pravimo sadovnjak, vrtovi, njive, travniki, gozdovi….

V vsakdanji prehrani uporabljamo najpogosteje vrtnine. Prehrana naj bo pestra, kar pomeni –da je naravno pridelana, pripravljena  ob pravem času, namenjena  ljudem in živalim v zadostni količini glede na njihove potrebe.

S pridelavo so povezana tudi semena.

 

Zadnji čas je, da izročila  naših prednikov in sedanje potrebe časa združimo ter poskrbimo vsak zase in vsi skupaj za ustrezne kvalitetne količine hrane, tudi zelenjave,  na podlagi vitalnih semen!

Kdaj pa so semena rastlin vitalna?

Takrat, kadar so sposobna brez poškodb preživeti vse cikluse svojega življenja in ponovno  osemeniti ter roditi nove zdrave vitalne rastline.

Lahko jim dopustimo, da to počno sama, lahko z njimi sodelujemo z vsemi možnimi čutenji in naravnimi znanji, ki jih v odnosu do rastlin  zmoremo.

Zato lahko del teh semen ostane v nedrjih zemlje, del semen vzamemo , jih pravilno shranimo, da počakajo na uporabo.

Vrtne rastline imajo od setve do osemenitve različno dobo trajanja. Nekatere osemenijo že prvo leto setve. To so enoletnice. Druge potrebujejo dve leti, redkeje tri leta. To so dvoletnice ali več letnice.

Rastline so za svoj obstoj povezane z ostalim delom narave. V času cvetenja dobijo zasnove za plodno osemenitev s pomočjo oprašitev . Te se pri različnih vrstah in sortah rastlin naredijo v obliki samooprašitve, oprašitve s pomočjo določenih živali, največ oprašitev je z žuželkami, oprašujejo se tudi z vetrom, z vodo.  Oprašitev  je pogoj, da imajo rastline plodna semena.

Iz tega sledi, da so rastline še kako povezane z ostalimi deli narave. Vse je v medsebojni odvisnosti.

V vsakdanji prehrani uporabljamo vrtnine, katerih semena lahko delno pridelamo sami, lahko jih izmenjujemo, lahko jih kupimo. Potrebno je poznati izvor semen. Le na podlagi tega podatka vemo, s čim rokujemo. Naravna (beri ekološka) semena so pridelana v naravi brez umetnih gnojil in pesticidov. Pridelana so v čistem okolju. So naravno shranjena in v taki obliki počakajo uporabnike.

Ko kupujemo semena, si je potrebno ogledati opise na semenski embalaži. Ta morajo vsebovati podatke o pridelovalcu semena, vrsti in sorti semena, načinu pridelave in skladiščenja, roku uporabe, ali je seme razkuženo (tretirano) ali nerazkuženo (netretirano). Ekološka semena so nerazkužena ali netretirana.

V prodaji so tudi hibridna semena, ki pa jih zaradi načina pridobivanja ne uvrščamo med naravna semena. Prva generacija hibridnih semen je označena s F1.

Hibride naredijo s križanjem dveh linij rastlin, ki so jim v nekaj zaporednih letih pred tem preprečili možnost opraševanja z drugo rastlino iste vrste in so takrat opraševale le same sebe. Rastline ob tem slabijo. Ko nato , nekje v sedmem letu, križajo dve rastlini, jih tako na umeten način spravijo v stisko in to seme enkrat izjemno obilno rodi. Vendar bogatih hibridnih pridelkov ne moremo uporabljati za seme. Ta semena nimajo v sebi stabilnosti in bodočnosti. Zato moramo hibridna semena kupovati na novo. S tem pademo v odvisnost od semenarn. V zadnjih letih se izdelovanje hibridov kombinira tudi s tehniko fuzije (združitve) celic. Postopek izvajajo z uporabo strupov in elektro šokov. Ta tehnika, te metode, so začetek genske tehnike v malem.

Svetovno večje semenarske hiše se niso ustavile pri hibridnih semenih, temveč izdelujejo gensko spremenjena semena. V naši državi uporaba le-teh ni dovoljena.

Gensko spremenjena semena so semena, kjer se mešajo geni različnih vrst. Npr.: seme koruze je obogateno z geni podgane, penicilina in raznih bakterij.

Ali je človek res vsemogočni stvarnik?  Ni.

Zato uporabljajmo  naravna semena kot »čudež« narave, kajti do njih pridemo na enostaven – naraven način.

 

 

Sestavila Jožefa (Jožica) Fabjan,permakulturna učiteljica

 

2018-07-31T14:54:29+00:00 Izpostavljeno, Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih