Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 3. DEL

Soja, nova poljščina slovenskih njiv

Z razvojem intenzivne živinoreje so se pojavile potrebe po sojinih krmilih, ki jih podobno kot druge države v Evropski uniji tudi naša pokriva z uvoženimi sojinimi tropinami iz Amerike (Brazilija, ZDA, Argentina), kjer je skoncentrirana glavnina svetovne pridelave soje. O pridelavi in uporabi soje, ki smo jo uvajali v preteklosti nekajkrat, vse premalo vemo, napačno razumevanje in govorice o škodljivosti pa so neutemeljene, saj ima soja številne prednosti v prehrani in ugoden vpliv pri vključevanju drugih poljščin v kolobar. Zaradi plačila za beljakovinske rastline, ki so ga v okviru Skupne kmetijske politike Evropske unije prejemali tudi slovenski pridelovalci soje, se je setev v letu 2016 povzpela na 2500 ha. V letu 2017 je bilo soje kljub umiku finančne podpore okoli 2900 ha, saj se je na njivah pokazal njen ugoden vpliv na godnost tal in naslednjo poljščino v kolobarju. Vodja Ciljnega raziskovalnega projekta »Soja« prof. dr. Franc Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru s svojo ekipo raziskovalcev in sodelavci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije ter Inštituta za okolje in prostor Celje smo pri preizkušanju tujih sort ugotovili, da je povprečen pridelek okoli tri tone na hektar primerljiv z drugimi evropskimi pridelovalkami, zato izgovor, da soja pri nas ne uspeva ali da je ne znamo pridelati, ni sprejemljiv. Tudi izračuni gospodarnosti pridelave so pokazali, da je soja konkurenčna drugim poljščinam.

Najšibkejši člen domače pridelave je toplotna obdelava sojinega zrnja z odvzemom maščob, ki ustreza prehrani različnih vrst in kategorij domačih živali. Polnomastna sojina krmila so za perutnino, razmaščeno zrnje in beljakovinski koncentrati pa za prašiče in govedo, predvsem za krave molznice. Premalo pridelovalcev soje je bilo do zdaj seznanjenih, da se s predelavo soje ukvarjajo v podjetju Intercorn v Gančanih.

Zaradi škodljivih snovi v zrnju (hemaglutinini, ureaze) in slabega izkoristka beljakovin pri krmljenju surovega zrnja, so pridelovalci večino pridelane soje v letih 2015 in 2016 prodali tujim kupcem, ki potrebujejo gensko nespremenjeno sojo pri nadstandardni reji domačih živali in zagotavljanju mesnih in mlečnih izdelkov, kot jih želijo potrošniki, bodisi avstrijski bodisi italijanski. Soja pa ni le vir prehrane v živinoreji, ampak se uveljavlja tudi v prehrani ljudi, še posebej vseh, ki se prehranjuje jo pretežno z rastlinskimi živili. Na policah trgovin v Sloveniji je opazna odlična založenost s tujimi prehranskimi sojinimi izdelki, maščobnimi (rafinirano sojino olje) in beljakovinskimi. Poleg vlaknatih beljakovin je vse večja ponudba sojinega mleka, fermentiranih in mikrobiološko predelanih mlečnih izdelkov. Z nekoliko podjetniške žilice bi jih lahko nadomestili z domačimi.

 

Iz predavanja doc. dr. Darja Kocjan Ačko kooperantom Semenjalnice o pomenu stročnic

2018-01-15T11:51:21+01:00 Nasveti strokovnjakov, Semenjalnica|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih