Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 2. DEL

Naši predniki so jih pridelovali

Pridelava in prehrana naših prednikov je tradicionalno povezovala žita in stročnice. Za prehrano so sejali nizek fižol med buče in krompir, sosevek koruze in visokega fižola, za krmo pa mešanice žit in grašice (ržiga, ječmiga, ovsiga), trav in detelj (travno-deteljne mešanice-TDM,  deteljno-travne mešanice-DTM). Med najstarejšimi zrnatimi stročnicami pri nas sta bila grah in bob, v toplejših zgodovinskih obdobjih pa sta ponekod uspevali tudi leča in čičerika.  Pomen boba v življenju naših kmečkih prednikov opisujeta pregovora »Boba se najej in gora se te bo bala.« in »Bob čez gozd, močnik do praga.«, spomin nanj pa je ostal živ v reku: »Recimo bobu bob!«, ki ga še vedno uporabljamo. Pridelava suhega zrnja graha je oblikovala rek: »Smeje se, kakor, da bi grah stresal.«  Od 17. stoletja dalje je bob iz ravnin in toplejših leg izrinil fižol, zato so bob zaradi dobre odpornosti na mraz  poimenovali fižol hribovskih kmetov.  V  drugi polovici 20. stoletja  s specializacijo in intenzifikacijo kmetijstva ter globalizacijo sveta  se je  zmanjšala pridelava fižola in drugih  zrnatih stročnic na slovenskih njivah in vrtovih. Posamezniki so ohranili lokalne sorte fižola, strokovnjaki pa odbrali semena avtohtonih domačih sort, med katerimi so pri potrošnikih po okusu priljubljene semenarna 22 (po domače sivček), ptujski maslenec, ribničan,  češnjevecin druge, ki so neizkoriščen potencial v pridelavi, predelavi in prodaji.

Iz predavanja doc. dr. Darja Kocjan Ačko kooperantom Semenjalnice o pomenu stročnic

2018-01-15T11:36:11+02:00 Nasveti strokovnjakov, Semenjalnica|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih