Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 1. DEL

Predavanje doc. dr. Darja Kocjan Ačko kooperantom Semenjalnice o pomenu stročnic: “Zrnate stročnice pridelujemo na vrtovih in njivah zaradi suhega zrnja, bogatega z beljakovinami in drugimi koristnimi hranili za ljudi in domače živali. Ker so vse zrnate stročnice iz botanične družine metuljnice (Fabaceae), so vir dušika, pridobljenega s simbiozo, ki ima gnojilni vpliv na druge poljščine v kolobarju.”

Suho zrnje, bogato z beljakovinami

Za zrnate stročnice, ki spadajo v družino metuljnic, je značilen plod strok, glavni cilj pridelave pa suho zrnje. Uvrščamo jih med najstarejše gojene rastline, ki so po pomenu v prehrani človeštva takoj za žiti, v nekaterih zgodovinskih obdobjih in na posameznih območjih sveta pa so osnovna živila za preživetje. Soja, fižol, arašid, čičerika, vinja, grah, leča, bob in volčji bob spadajo v skupino devetih najpomembnejših zrnatih stročnic sveta. V suhem zrnju imajo od 20 do 30 % beljakovin z ugodno sestavo aminokislin,  tudi takšnih, ki jih žita nimajo. V zrnju soje je vseh osem aminokislin, ki jih človeški organizem sam ne more sintetizirati. Soja in arašid sta v prvi vrsti oljnici, ki v primerjavi z drugimi stročnicami vsebujeta manj ogljikovih hidratov, zato pa več beljakovin in maščob, ki so surovina za številne industrijske izdelke, od olja in moke, vse do izdelave plastike in  tkanin.

Visoko beljakovinski vir, s  kar 50 % beljakovin v zrnju je tudi volčji bob (beli, modri in rumeni), za prehrano pa so uporabne sladke sorte brez grenčin.  Nekatere zrnate stročnice, kot so grah, fižol, bob in vinja so čislane tudi kot vitaminsko bogata zelenjava v obliki nezrelega stročja in mladega zrnja, zrnje vinje (fižol mungo) pa se uporablja tudi za kalčke.

 

V svetu najbolj razširjene zrnate stročnice za suho zrnje v letih 1990, 2000 in 2014 glede na velikost zemljišč (ha) in pridelek (t in t/ha) (Faostat, 2016)

Zrnate stročnice za suho zrnje  

Površina (mio ha)

 

Pridelek (mio t)

 

Pridelek (t/ha)

1990 2000 2014 1990 2000 2014 1990 2000 2014
Soja (Glycine max (L.) Merr.) 57 74 118 109 161 308 1,9 2,2 2,6
Navadni fižol (Phaseolus vulgaris L.) 24 27 30 18 18 25 0,7 0,7 0,8
Arašid (Arachys hypogea L.) 4 6 26 3 4 42 0,8 0,6 1,7
Čičerika (Cicer arietinum L.) 10 10 15 8 7 14 0,8 0,7 1
Vinja (Vigna unguiculata (L.) Walp.) 8 6 13 3 2 6 0,4 0,4 0,5
Grah (Pisum sativum L.) 6 9 7 11 17 11 1,8 1,9 1,7
Leča (Lens cullinaris Medik 4 3 5 3 3 5 0,9 0,8 1,1
Bob (Vicia faba L.) 3 3 2 4 4 4 1,5 1,6 1,8
Volčji bob (Lupinus spp.) 1,3 1 0,76 1,2 1,1 1 0,9 1,1 1,3

 

 

 

 

2018-01-15T11:40:40+01:00 Nasveti strokovnjakov, Semenjalnica|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih