Permakulturna svetovalka Tanja Borovšak o pomenu semen

V semenu je bistvo, zato je tako pomembno, pove Tanja Borovšak, arhitektka, ki se je iz Murske Sobote preselila na Goričko, kjer je ustvarila permakulturni vrt v katerem združuje znanje arhitekture in permakulture. »V semenu je skrito vse. To so vedele že naše babice, mi pa se na novo učimo. Ni ga čez domače seme. Zakaj? Ker je prilagojeno prav tem tlom, na katerih je zraslo, in prav temu podnebju. Zato so tudi rastline odpornejše proti škodljivcem in boleznim,« pravi Tanja o svojem doma, na Suhem vrhu na Goričkem, pridelanem semenu. »Prednost nas organskih vrtnarjev je razmnoževanje rastlin s svojim semenom. Torej z doma pridelanim, ki raste brez pesticidov in umetnih gnojil. Zato je tako pomembno, da sejemo organsko seme, četudi ga kupimo. Ga je pa včasih težko dobiti, zato je idealna rešitev, če ga naberemo – kar doma.« Ima pa doma pridelano seme tudi slabosti, pogosto se namreč rastline same križajo. Zato je najboljše imeti, dodaja Tanja, samooprašne rastline, pri teh je namreč možnost križanja z drugimi sortami manjša: »Rastline, ki se ne morejo oprašiti same, potrebujejo pelod drugega cveta, ki ga prinesejo čebele ali veter. In čisto sorto pri takih rastlinah je res težko obvarovati, saj lahko pride pelod ene sorte na drugo. Takšne so recimo buče. Zato priporočam, da nekaj semena pridobite iz lastnih rastlin, nekaj pa ga kupite. A bodite pozorno: pri kupovanju se izogibajte semenom, ki so hibridna, z oznako F1. To namreč pomeni, da je seme nastalo s križanjem dveh različnih sort. Setev takega semena ima pozneje pogosto neželene posledice, ker naslednja generacija rastlin nima več enakih lastnosti, kot jih je imela prejšnja. Prav tako ne sejte gensko spremenjenih semen.«

 

Škatlice, polne majhnih čudežev

Za seme izberite nekaj zdravih, najmočnejših in največjih rastlin, ki so najlepše tako po videzu kot obliki. Tistih ne režite in ne trgajte za uporabo, pustite jih, da »odidejo v cvet«. Ko je večina cvetov s semenom suhih, cele rastline izpulite in položite na karton, rjuho ali obesite v suh in zračen prostor. Tam jih pustite vsaj mesec dni, da se popolnoma posušijo. Če imajo rastline plodove, jih prav tako pustite na rastlini, da čisto do konca dozorijo, nato jih odtrgajte, da ne zgnijejo, izdolbite seme in ga posušite. Tanja: »Posušeno seme hranim v steklenih kozarčkih, ki jih opremim z imenom rastline in datumom pridelave. Kozarčke s semenom prav tako hranim na temnem in hladnem.« Dobro shranjena semena – nikar jih ne shranjujte v plastičnih vrečkah! – bodo vzklila tudi po več letih. Krajšo življenjsko dobo imajo semena zelišč, cvetlic in podzemni stroki česna, zato jih je priporočljivo uporabiti že naslednje leto.

Nekaj rastlin pa Tanja vedno pusti kar na gredi, da same osemenijo: »Če zemlje jeseni ali spomladi ne boste preveč globoko obračali, bo seme v naslednjem letu vzklilo.« Tak je, recimo, motovilec, potem kamilice, ognjič, boreč, šetraj, meta in melisa.

»Kmalu po novem letu že lahko sejemo prva semena. Najprej v lončke. Morate pa prej vedeti, pri kakšni temperaturi je treba seme posejati in ali boste rastline presajali ali ne. Nekatero zelenjavo namreč lahko sejemo že kar na vrt, saj ni potrebna predhodna »obdelava«. Taka je recimo blitva.« Vse je namreč odvisno, dodaja Tanja, od tega, kako kakšno seme kali in koliko časa za to potrebuje.

VIR: iz knjige Med gredice po… (avtorici Vida Toš in Tanja Borovšak)

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih