Soustanovitelj in predsednik Združenja Demeter International obiskal Radovljico

Ko se je Slovenija priključila Združenju Demeter International je naša sokrajanka, dr. Maja Kolar, predavateljica Biotehniškega centra Naklo, pomagala organizirati svetovno konferenco, ki se jo je udeležil tudi Thomas Lüthi, soustanovitelj in predsednik Združenja Demeter International ter dolgoletni vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v Švici.

Letos nas je obiskal drugič. V Slovenijo je prišel širiti znanje o biodinamičnem kmetovanju in zavedanje o tem, kako pomembno je pridelovati živo hrano. Mi smo ga povabili na ogled šolskega vrta v Radovljici, zraven pa smo na hitro poklepetali še o hranilnici ekološko pridelanih semen Zgornje Gorenjske, ki je začela delovati v letošnjem letu. Poleg šolskega vrta v Kranjski Gori, je radovljiški šolski vrt edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da ima Demeter certifikat. »Na Švedskem nima nobena šola takega vrta. Nisem čisto prepričan, se mi pa zdi, da sta vaša vrtova edina te vrste na svetu. Imate izjemno situacijo, lahko ste zelo zadovoljni tudi zato, ker ima ta projekt podporo župana. To je fantastično. Čestitam vam.«

Thomas Lüthi s Cirilom Globočnikom, županom Radovljice, na šolskem vrtu (Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

 

Kaj menite o hranilnici semen, ki nastaja v Radovljici?

Vzgoja lastnih semen je ena najpomembnejših stvari v današnjem času. Če se tega ne bomo lotili, bodo avtohtona semena izpodrinila semena velikih multinacionalk.

Ste tudi soustanovitelj in dolgoletni vodja biodinamičnega posestva Skillebyholm v Järni na Švedskem kjer delate kot kmet, vrtnar in pedagog. Na posestvu vzgajate tudi trajnice po demeter standardih. V čem se razlikujejo od tistih, ki so vzgojene na konvencionalen način?

Večina trajnic na Švedskem je uvožena iz Danske in Nizozemske. Ker so bile vzgojene v drugačnih klimatskih pogojih, to pomeni, da jim moramo dodajati ogromno mineralnih gnojil, če želimo, da bodo imele cvetove. Na našem posestvu smo se odločili za drugačen pristop. Trajnice po biodinamičnih načelih vzgajamo iz semen. Na ta način dobimo rastline, ki so prilagojene na naše pogoje. Čeprav se razvijajo bolj počasi, so boljše kvalitete, imajo tudi več cvetov.

Vzgajate tudi semena zelenjave?

Nekaj delamo s fižolom, ampak zelo malo. Na Švedskem klima za vzgojo svojih semen ni najbolj primerna.

Tudi pri nas smo tako kot na vašem posestvu na Švedskem začeli s semenenjem fižola.

To je dobra izbira. Zdaj potrebujete le še dobro finančno podporo in kmete, ki bodo pripravljeni vzgojiti semena.

Verjamete, da nam bo uspelo?

Slišal sem, da je v projekt vključenih veliko strokovnjakov. To je predpogoj. Če se boste zadeve lotili postopoma, ne vidim razloga, da vam ne bi uspelo. Precej v pomoč so vam lahko tudi izkušnje držav, ki se s tem že ukvarjajo.

 

VIR: DEŽELNE NOVICE (Tekst: Biba Jamnik Vidic, Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

2017-09-14T19:08:12+02:00 Intervjuji, Mediji o nas|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih