Nina Bogunić

VSI CVETOVI PRIHODNOSTI SO V SEMENU SEDANJOSTI…
(kitajski pregovor)

Avtohtona semena so izrednega pomena za posamezne regije. Skozi stoletja so kulturne rastline prehajale skozi dolge procese selekcije, se prilagajale določenemu prostoru, sestavi prsti in podnebju ter ohranile kar najboljše lastnosti. Kulturo, ki je prešla skozi generacije in obstala, so s svojo odpornostjo, okusom, hranilnostjo in rodnostjo, imeli naši predniki najraje. Zato še pomnimo prijetnega okusa solate, paradižnika ali krompirja naših babic, ki pa ga zaman iščemo med trgovskimi policami. Vendar ne izginja le okus, temveč tudi stare sorte, ki so tvorile bogato pestrost in biodiverziteto, prav tako kot so v pozabo prešla znanja in tradicije naših prednikov, ki so nam zagotavljala preživetje.

Da bi ohranili in rešili tisto, kar smo nekoč že imeli, se v Sloveniji pod vodstvom samoiniciativ, društev, prostovoljcev in lokalnih gibanj, odvija lepo število delavnic in izobraževanj.

Tako se je 30. julija 2013 na Eko kmetiji Kasaš v vasi Dolina pri Lendavi, odvijala teoretična in praktična delavnica PRIDELOVANJE SEMEN NA LASTNEM VRTU, ki je nastala kot rezultat sodelovanja Biotehniškega centra Naklo (http://www.bc-naklo.si/index.php?id=2026) s partnerjem Agridea (http://www.agridea.ch/), Društva za biološko dinamično gospodarjenje Pomurje in Ekološkega centra Svit Pomurje (http://www.eko-svit.si/) v partnertstvu s švicarsko neprofitno fundacijo ProSpecieRara (http://www.prospecierara.ch/de/home).

Delavnica se je odvijala v okviru aktivnosti projekta ”Od semena do krožnika – ohranjanje biodiverzitete” (http://www.eko-svit.si/article/35-43/od-semena-do-kro-nika.html), v kateri so bili vzpostavljeni trije pilotni biološko – dinamični vrtovi, in sicer v Dolini pri Lendavi, v Renkovcih ter na sejmišču AGRA v Gornji Radgoni. Delavnice in aktivnosti so namenjene vsem, ki jih tematika zanima in se ukvarjajo s trajnostno pridelavo. Cilj vseh aktivnosti je povečati lokalno samopreskrbo in ohranitev biodiverzitete kulturnih rastlin, s čimer bi lahko vzpostavili prehransko neodvisnost in bolj zdravo prebivalstvo. Posredno pa so vse aktivnosti namenjene k ohranitvi nadzora nad preskrbo s hrano, ohranitvi naravne dediščine in biotske raznovrstnosti z zmanjševanjem izginevanja rastlinskih vrst (predvsem vrtnin in nekaterih žit), povečanju pridelavi sadja, zelenjave in žit na trajnostni način, ohranitvi sort, ki jih želimo, ohranitvi varietet, ki so prilagojene na lokalno klimo, ohranitvi pravic do hrambe semen, povečanju lastne možnosti žlahtnjenja in razpoložljivosti sort ter k spremembi prehranskih navad s povečano porabo vrtnin, sadja in žit, ki so pridelana na trajnostni način.

Udeleženci delavnice na Eko kmetiji Kasaš v Dolini pri Lendavi (foto: N. Bogunić)

Udeleženci delavnice na Eko kmetiji Kasaš v Dolini pri Lendavi (foto: N. Bogunić)

Delavnico na ekološki kmetiji Kasaš je vodil švicarski inženir agronomije in sodelavec fundacije ProSpecieRara Philipp Holzherr, ki je predstavil postopke semenjenja, osnove pridobivanja semen, usmeril pozornost na določene posebnosti pri rastlinah, izpostavil je prednosti lastnih semen ter nas iz svojih praktičnih spoznanj podučil, kako se tega lotimo na svojem vrtu ali kmetiji. Najbolj dragocena izkušnja za vse udeležence je bila vsekakor praktični del delavnice, ki se je odvil na projektno vzorčnem ekološkem vrtu, na katerem je bil odličen praktičen prikaz, kako zaščititi in ročno oprašiti buče ter koruzo, kako izolirati tujeprašnice, hkrati pa so udeleženci po skupinah čistili in luščili semena maka, radiča, solate, korenja, blitve in motovilca ter spoznavali, kako jih pravilno skladiščiti.

Čiščenje semena maka (foto: N. Bogunić)

Čiščenje semena maka (foto: N. Bogunić)

[testimonials backgroundcolor=”” textcolor=””]
[testimonial name=”IRENA KASAŠ” gender=”male or female” company=”Eko kmetija Kasaš” link=”www.ekokasas.si/” target=”_blank”]”Naša kmetija obsega vsega skupaj 8 hektarjev obdelovalne površine, ki smo jo leta 2007 zapeljali v ekološko smer obdelovanja, na sadovnjaku in vrtu pa tudi začeli z uporabo biodinamike. Z možem Ladislavom, s katerim vodiva kmetijo, sva člana Društva za biološko dinamično gospodarjenje Pomurja, zato sva z veseljem pristopila k projektu ”Od semena do krožnika – ohranjanje biodiverzitete” in pripravila Projektni vrt.“[/testimonial]
[/testimonials]

[testimonials backgroundcolor=”” textcolor=””]
[testimonial name=”dr. Marija Gregori” gender=”male or female” company=”višja predavateljica in raziskovalka na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo in organizatorka s strani Biotehniškega centra Naklo” link=”” target=””]”Za Slovenijo so takšne delavnice in izobraževanja bistvenega pomena, saj imamo poleg zelo slabe samooskrbe s semeni v Sloveniji (le 10 procentov, medtem ko ima npr. Švica kar 60 do 70 odstotkov lastne preskrbe), tudi primankljaj splošnega znanja o semenjenju in občutno premalo praktičnih prikazov s tega področja. Z obiskom delavnice v Lendavi smo lahko zadovoljni, saj je bilo v dveh dneh beleženih kar 140 obiskovalcev. Da bi lahko nadaljevali z organizacijo kvalitetnih delavnic, smo vezani na finančna sredstva, ki jih ni nikoli dovolj in zato lahko le upamo, da bo država pridobila kaj posluha tudi za to področje, ki je tako zelo pomembno za vse prebivalce. “[/testimonial]
[/testimonials]

Organizatorki delavnice dr. Marija Gregori in Sara Köleš (foto: N. Bogunić)

Organizatorki delavnice dr. Marija Gregori in Sara Köleš (foto: N. Bogunić)

Posredovanje znanja o ekološki pridelavi in shranjevanju semen je ključnega pomena za krepitev zmogljivosti ekoloških pridelovalcev za nove inovacije in so temelj našemu zdravemu življenju ter stabilen vir za prihodnje generacije. Pomembno je ozaveščanje širše javnosti, kakšne bodo posledice, če ne bomo shranili svojega semena, ga naslednje leto zasejali in tako vsako leto obnavljali našo kulturno dediščino, da bo lahko ostala na naših njivah in vrtovih.

[separator top=”10″ style=”shadow”]

 

 

 

Pogovor z g. Philippom Holzherrom, švicarskim inženirjem agronomije, sodelavcem fundacije ProSpecieRara in vodjem delavnice na eko kmetiji Kasaš v Dolini pri Lendavi

Ste pomemben član neprofitne fundacije ProSpecieRara. Mi lahko poveste, kakšno je vaše poslanstvo in s čim se ukvarjate?

”ProSpecieRara je švicarska neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1982. Njeni glavni cilji so ohranitev in hramba rastlinskih ter živalskih genskih virov in zbiranje informacij o njihovem kulturnem ter zgodovinskem ozadju. ProSpecieRara, drugače kot uradne genske banke, poskuša ohraniti svoje sorte in pasme na kmetiji in jih od tam širiti v javnost in življenje. Le na ta način jih je možno trajnostno ohraniti v realnem življenju, da bi lahko te pasme in sorte živele naprej.”

Sem agronom in moja naloga je podpora našim partnerjem, ki se ukvarjajo s pridelavo in prodajo naših rastlinskih sort na kmetijskem področju. Pri tem ne gre le za končne potrošniške produkte, temveč tudi za semena in sadike za vrtnarje. Odgovoren sem za razvoj in pravilno uporabo naše lastne znamke, ki jo imenujemo kar pečat kakovosti, hkrati pa organiziram več enodnevnih tržnic, kjer lahko ljudje kupijo še več posebnih in redkih izdelkov majhnih kmetij. Poleg tega pa koordiniram z različnimi partnerji več ohranitvenih projektov, kot so npr. za krompir, mak in fava fižol.

Philipp Holzherr, vodja delavnice (foto: N. Bogunić)

Philipp Holzherr, vodja delavnice (foto: N. Bogunić)

Kako, da ste posvetili svoje življenje semenom?

Svoje življenje sem posvetil ohranjanju in razmnoževanju redkih sort kulturnih rastlin in tako se vse začne ter konča pri semenih. Kako sicer naj vzgojim sorto tudi prihodnjo sezono, če nimam semena, ki bi ga lahko zasejal? Kako naj širimo rastline v javnost, če nimamo dovolj semen?

ProSpecieRara ne opozarja le na naraščajoče izgube določenih sort, temveč tudi na vse večjo izgubo splošnega znanja o razmnoževanju semen. Učenje principov in načinov semenskega razmnoževanja je torej ključnega pomena za ohranitev sort na lokalni ravni.

Kakšna je trenutna situacija v Evropi glede semen?

Zakonodaja, ki ureja področje semenjenja, se še vedno spreminja, zato je težko povedati, kako se bo končala problematika za lokalne in pokrajinske sorte v Evropi. Ne moreš enostavno našteti in definirati sorte, ki ne ustrezajo določenim zahtevam – npr. homogenosti. In v smeri, ki jo je začrtala evropska komisija – najti rešitev v popisu rastlin in administrativnih članarinah, je velika nevarnost za mnogo sort, ki se prodajo le v majhnih količinah, da ne bo denarja za članarino in s tem izpadejo iz spiska registriranih sort.

Medtem lokalne sorte in projekti povsod po Evropi in svetu izginjajo, prav tako kot vedno več semenskih podjetij, na drugi strani pa vedno več sort pripada velikim korporacijam, s katerimi razpolagajo. To pomeni, da je moderno kmetijstvo povsod po svetu odvisno od le nekaj velikih semenskih korporacij in nekaj njihovih sort.

Še bolj nevaren je trend patentov za semena, ki ne samo da izključujejo javne pravice na semenih določenih sort, temveč je to tudi poskus pridobiti več sort z enakimi lastnostmi, pa čeprav je njihov izvor v različnih starih sortah ali imajo različne načine razmnoževanja. Ta trend je v tem trenutku najbolj nevarna grožnja naši prehranski neodvisnosti!

Kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?

Švicarski projekt je ustanovila različne fonde NGO za izmenjavo znanja in izkušenj tudi v Sloveniji , s pomočjo katerega Slovenski inštitut za trajnostni razvoj uresničuje manjše projekte s slovenskim NGO. Omenjeni projekt ”Od semena do krožnika – ohranjanje biodiverzitete” z Ekološkim centrom Svit Pomurje Gornja Bistrica, je vključeval tudi partnerstvo z našo organizacijo ProSpecieRara, katere namen je bil prenos znanja o razmnoževanju semen v vrtovih.

Slovenija ima le 10 odstotno samooskrbo z avtohtonimi semeni, medtem ko ima Švica kar 60 do 70 odstotno! Kje mislite, da so razlogi za to in kaj svetujete Sloveniji?

Nisem čisto prepričan, zakaj je tako različna situacija v teh dveh državah in o njenih pravih razlogih. Švicarske številke so zagotovo posledica naših glavnih posevkov, kot so žita, krompir, koruza in druge krmne rastline, ki zahtevajo veliko razpoložljivih semen. Švicarskemu kmetijskemu sektorju je uspelo obdržati semena teh glavnih posevkov in njihovo razmnoževanje na visoki ravni, saj to pomeni za nas tudi obdržati posel. Pomembna je vsekakor tudi motivacija za ta sektor, ki jo dobimo z državnimi subvencijami. Za različne pridelke obstajajo svoji industrijski sindikati, ki zajemajo celotno proizvodno linijo pridelkov – vse od proizvajalcev semen in kmetov, do same trgovine, ki je podprta z agronomi iz državnih znanstvenih institucij.

Seveda obstaja tudi manj optimistična slika, in sicer glede tistega dela kmetijskega sektorja, ki ni tako pomemben, na primer pridelava zelenjave. V tem delu je slika precej drugačna, državni projekti so popolnoma obupali in sektor je zelo zaskrbljen glede proizvodnje, sredstev za zaščito rastlin in cen. Hkrati pa zanemarja pomembna vprašanja semenske problematike ali problematike izvora sort. Ne preseneča dejstvo, da je samooskrba s semeni zelenjadvnic zelo nizka. Raziskava iz leta 2012 o izvoru rastlinskih semen je razkrila, da je o tej problematiki znano širši javnost zelo malo informacij, zato se uporabniki niti ne zavedajo, če in ali podpirajo vrste različnih velikih semenskih korporacij.

Tako kot za naš agronomski sektor, mislim da bi lahko dal iste predloge tudi slovenskemu sektorju: politika in družba naj podpira regijske inštitucije za pridelovanje semen ter gojenje in vzgojo rastlinskih sort. Podpreti je potrebno lokalne povezave med različnimi varuhi, vzreditelji in kmeti ter motivirati trgovanje in povpraševanje po avtohtonih sortah tudi z informiranjem potrošnikov. Nenazadnje pa igrajo pomembno vlogo tako lokalne tržnice kot tudi gastronomski sektor.

 

2017-04-16T21:35:00+01:00 Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih