Osnovni pojmi

Osnovni pojmi 2014-03-07T11:45:59+00:00

VRSTA in SORTA

1. VRSTA

Osnovna sistematska enota, ki jo obravnava biologija, je vrsta. Vrsto sestavlja skupina organizmov, ki so si anatomsko, fiziološko in genetsko zelo podobni. V naravi se različne vrste med seboj načeloma ne križajo, oziroma so križanci praviloma sterilni. Strokovno latinsko ime vrste je sestavljeno iz dveh delov: prvi del predstavlja rod, drugi pa je vrstni pridevek. Primer: strokovno ime za ajdo, ki ga razumeta botanik in agronom kjerkoli po svetu, je Fagopyrum esculentum. Domovina vrste: JZ Kitajska. To pomeni, da izvorna divja vrsta ajde tam uspeva brez sodelovanja človeka. Drugam po svetu jo je zanesel človek. V Sloveniji jo gojijo vsaj od 15. stoletja.

2. SORTA

Osnovna sistematska enota, ki zanima agronoma, vrtnarja, sadjarja, pa je sorta ali kultivar.

Ime sorte pišemo z veliko začetnico in se za vrstnim imenom nahaja v polovičnih navednicah, npr: ajda črna gorenjska se strokovno zapiše: Fagopyrum esculentum ‘Črna Gorenjska’ .

Ime sorte je lahko postavljeno v kateremkoli jeziku in se praviloma ne prevaja. Principe poimenovanja ureja kodeks poimenovanja kulturnih rastlin (International Code of Nomenclature for Cultivated Plants) v agronomiji, hortikulturi in gozdarstvu.

Nastanek sort

Iz divje rastočih rastlin je sorte vzgojil človek s selekcijo, križanjem, cepljenjem in drugimi postopki. Čistost in stabilnost določene sorte vzdržujemo z vegetativnim razmnoževanjem, to je s potaknjenci, gomolji, čebulicami ali kar z delitvijo matične rastline na manjše dele. Vse omenjene oblike razmnoževanja predstavljajo nespolno razmnoževanje, kar pomeni, da v to obliko razmnoževanja – za razliko od spolnega – ni vključeno mešanje genetskega materiala, zato so potomci takega razmnoževanja  – pod pogojem, da ne pride do mutacije – popolnoma enaki matični rastlini.

TUJEPRAŠNICE in SAMOPRAŠNICE – pridelava sortno čistih semen

Tujeprašnice

Različne sorte iste vrste se med seboj običajno uspešno oprašujejo in proizvajajo semena, iz katerih naslednjo sezono kali rastlina z lastnostmi obeh starševskih sort. Pri semenarjenju je zato nujno gojiti različne sorte iste vrste izolirano, če želimo pridelati seme, iz katerega zagotovo vemo, da bodo po naslednji setvi skalile sortno čiste rastline. Izoliraranost je lahko prostorska, časovna ali mehanska.

Pri amaterski izmenjavi semen med vrtičkarji obstaja možnost, da ne dobimo ali posredujemo naprej semena sorte, za katero mislimo, da jo! Če smo namreč v svojem vrtu gojili več sort korenja, radiča, zelja, buč ali pa je drugačne sorte imel sosed, je, v kolikor cvetov nismo izolirali, lahko prišlo do navzkrižne oprašitve med različnimi sortami iste vrste. Seme je rezultat spolnega razmnoževanja, pri katerem pride do kombiniranja genov rastlin, ki so se medsebojno oprašile, zato v naslednji generaciji zrastejo heterogeni potomci.

Samoprašnice

Pri samoprašnicah je možnost medsebojnega križanja minimalna, zato lahko na istem vrtu hkrati pridelamo čista semena večih sort. Primeri samoprašnic: paradižnik, leča, soja, lan, večina fižolov.

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih