Miša Pušenjak svetuje kako kupovati semena

Seme je začetek življenja

Čeprav se ne zavedamo, pa je vendarle res, brez semena ni hrane. Kljub vsej robotiki, informatiki, vsemu kar človek zna narediti, da se lahko izogne pravilom narave, moramo še vedno osnovno hrano pridelati. Za pridelavo pa je trenutno še vedno potrebno in zelo pomembno seme.

Seme je rastlina v malem

Večina obravnava seme kot mrtvo, neživo in neobčutljivo stvar. Vzrok mnogih težav pri kaljenju semena spomladi je ravno v tem.

Vedno se zavedajte, da je seme rastlina v malem, pri tem pa lahko simbolično rečemo, da je zraven dodana še zemlja. V semenu je zaloga hrane za mlado rastlinico za tako dolgo, dokler sama ni sposobna črpati hranil in iz njih ustvarjati rastlinske dele. Mlada rastlina je povsem samostojna in črpa hranila iz zemlje ter jih uporablja za rast in razvoj šele, ko ima dovolj razvite prve prave liste in so le ti že v vodoravnem položaju. Do takrat pa je odvisna od hrane, ki je shranjena v semenu.

Koliko je te hrane, je odvisno od številnih okoliščin. Velik pomen ima pridelava semena in klimatske razmere v tistem času. Če je bila materinska rastlina zdrava, v dobi kondiciji in ji je v času polnjenja semena vreme ustrezalo, je prvi najbolj pomembni pogoj že izpolnjen. To seme mora biti tudi v pravem času, pravilno pobrano. Že strojno spravilo semena pomeni, da se porablja več v semenu shranjene hrane, kakor če je seme pobrano ročno. Potem je še čiščenje, pakiranje, skladiščenje semena… pri vsaki izmed teh faz se lahko porablja več ali manj hranil shranjenih v semenu. Zdaj šele pride seme na police trgovin.

Kako potem kupujemo seme?

Iz vsega zgornjega verjetno vidite, da bi moralo biti najkvalitetnejše seme tisto, ki je pridelano doma. Saj tudi je, če je kvalitetno pridelano, pobrano ter shranjeno. Najboljše seme je seme, pobrano z mladih rastlin, torej seme prvih, drugih cvetov. Takrat je v njem veliko hrane za kalečo rastlinico.

Zelo težko je danes pridelati vleko semena na vrtu, hkrati pa pridelovati tudi hrano za celo družino. Največ semena tako vseeno kupimo. Na kaj je potrebno paziti pri nakupu?

Nakupa semena se vedno lotite s seznamom, kaj in koliko potrebujete. Najlažje je sestaviti tak seznam tako, da vse vrečice, ko posejemo seme, zlagamo v posebno škatlo. To ima še eno dobro stran. Tako boste videli tudi, katere sorte ste posejali. Če vam katera ni bila všeč, si to zapišite kar na vrečico. Spomladi se vrečice samo preštejejo, zapišejo in že imamo dokaj natančne seznam. Seveda se mu pridružijo še kakšne nove rastline, ampak tako nas polne police ne zanesejo, da kupimo preveč. Doma seme nikoli ni tako kvalitetno shranjeno, kakor je shranjeno v profesionalnih podjetjih, ki se s semenom ukvarjajo.

Ker staro seme vedno slabše kali, če okoliščine za vznik niso idealne, je potrjeno paziti že, koliko staro seme kupimo. Zato vedno poiščite originalen žig na vrečici. Samo ta ima informacije o semenu, ki je dejansko pakirano v vrečice. Vse ostalo je predtisk, na vrečicah so informacije na splošno za solato, radič, korenček…ki ne veljajo niti za vsako sorto, ki je pakirana v vrečici, kaj šele za partijo semena, ki je dejansko v vrečici. Na tem žigu je v taki ali drugačni obliki zapisan tudi datum, običajno sicer do kdaj zagotavljajo kaljivost semena. A tudi ta vam pove, ali je seme staro ali novo. Če bo letos pisalo, da kaljivost velja samo do konca leta 2018, gre zagotovo za staro seme. Ne kupujte ga, raje poiščite v kaki drugi trgovini novo seme, ki ima kaljivost vsaj do konca 2019.

Pri tem ne pozabite tudi na sorte, te sicer nimajo vpliva na kaljivost semena. Je pa od njih odvisen okus, trpežnost, odpornost, dolžina vegetacije (zgodnost, poznost), prenašanje nizkih, visokih temperatur… skratka veliko. Zato je pomembno, da veste, katere sorte ste sejali.

Čeprav je seme v vrečicah dobro zavarovano, ga po nakupu ne tlačimo v vrečke, kjer imamo kakšne težke, ostre predmete, ki ga lahko poškodujejo. Ranice so sicer majhne, s prostim očesom nevidne, a dovolj velike, da povzročajo izgubo energije semena, izgubo hranil, lahko tudi izsušitev in s tem pa propad male rastlinice v semenu ali pa slabši vznik. Prav tako teh vrečic ne dajemo v avtu na sonce, jih ne hranimo v vlažnem ali svetlem prostoru. Vse to zmanjšuje kaljivost semena.

Velik pomen ima starost semena

Že prej ste lahko prebrali, da je seme rastlinica v malem skupaj z rezervno hrano in da je živo. To pomeni, da ves čas diha, živi, četudi se vam na prvi pogled zdi, da se z njim prav nič ne dogaja. Zato ves čas porablja tudi zaloge hrane. Če to združimo še s podaljšanjem vznika zaradi setve v premrlo zemljo, potem je uspeh take setve seveda zelo negotov.

Če želite torej vendarle sejati nekoliko bolj zgodaj, potem za prve setve uporabite res sveže, čim mlajše seme. Veliko vlogo ima starost semena pri kobulnicah, ker vsebuje tudi veliko eteričnih olj, med nje pa sodita tudi korenček in peteršilj. Tudi staro solatno seme pogosto kali nenormalno, zato sicer vznik opazimo, kasneje pa rastline kar poniknejo. Tega ni kriva sorta solate, kakor mnogi zmotno menijo, ampak setev starega semena.

Najmanj časa lahko hranimo semena rastlin, ki vsebujejo veliko eteričnih olj – imajo močan vonj. To so semena zelišč, pa tudi čebulnic in črnega korena. Že več kakor dve leti staro seme lahko kali izredno slabo. Dve do tri leta ohrani dobro kaljivost seme korenčka, peteršilja, pastinaka in radiča.  Tri do štiri leta še ustrezno kali seme kapusnic, z izjemo nadzemne kolerabice, ki kali slabše že po treh letih, paprike, paradižnika, solate ter stročnic. Še dalj časa pa ohrani kaljivost seme jajčevca, kumar, endivije in špinačnic. Te številke so seveda okvirne, tudi v različni literaturi nekoliko različne, zato jih ne jemljemo vedno dobesedno.  Za starejše seme doma vedno raje naredite domač test kaljivosti.

Domač kalilni test

Domač kalilni test je zelo enostaven. Nekajkrat preganjeno papirnato brisačo zmočite in položite na krožnik. Po njej razporedite izbrano seme. Število ni pomembno, seveda pa samo ena semenka ne bo dala ustrezne informacije. Nato vse skupaj  zavijte v prozorno folijo za živila, da se ne bo izsuševalo. Seme postavite na toplo, seveda pa ne nekam, kjer bi po njem pripekalo sonce. Po nekaj dnevih že lahko vidite, ali seme kali. Po večini že po tednu do desetih dnevih lahko na vsaki semenki ločite majhno koreničico, stebelce in klične liste. Samo to seme dobro kali. Če se na semenu pojavijo še kakšne roza, zelene, sive, črne obloge, je to seme okuženo z glivicami in ga raje zavrzite. Tudi seme, ki kali neenakomerno, več dni skupaj, bo imelo spomladi, pri setvah v hladno zemljo, veliko težav.

Pomlad se še ni začela, zato je še čas, da prevetrite najprej predale s starim semenom, naredite ustrezne kalilne teste, šele potem pa se odpravite v trgovine s semenom.

Naj se vam s prvimi setvami nikar ne mudi, tudi na toplem ne. V januarju vzgajamo sadike. Le na primorskem že lahko sejejo bob in grah. Obe vrtnini lahko posejete tudi v rastlinjake na celini. Za sadike pa sejemo samo zeleno, zelišča, por in čebulo ter konec meseca mogoče jajčevec in čilije. Paprike, čili in feferone sejemo šele v začetku februarja, ko lahko posejete tudi peteršilj (listnati), nekatere cvetlice in zelišča, šele konec meseca pa prvi paradižnik in še to samo za pridelavo v rastlinjakih. Tako sadike ne bodo prevelike in vas ne bodo priganjale, da jih prehitro sadite tudi na vrt.

 

Več nasvetov Miše Pušenjak si lahko preberete na Facebook strani VRTIČKARIJE – https://www.facebook.com/groups/471994796488673/about/ in osebni strani Miše Pušenjak – https://www.facebook.com/mpusenjak

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih