Miša Pušenjak: Slab vznik semena – kaj je šlo narobe?

Težave s slabim vznikom semena se pojavljajo redno vsako leto, ne glede na to, ali imamo opravka z hladno ali toplo pomladjo. Mnogi se sprašujejo, kaj je narobe. Da seme slabo vzkali, je lahko več razlogov. Pogledali si bomo, kaj lahko naredimo sami, da bo težav manj. Naj povem, da večina kupljenega semena nikoli ni vrhunske kakovosti. Kakovost semena je pogojena s ceno, profesionalno seme je veliko dražje, zato tudi kvalitetnejše. Kvaliteta semena se meri sicer z več parametri, kaljivost semena ni edini. O tem  mogoče naslednjič. Mnogi menijo, da je rešitev domača pridelava semena. Res je, da je doma pridelano seme lahko kvalitetnejše, predvsem ima večjo energijo, zalogo hrane za mlado rastlinico, a samo, če pravilno pridelano. Naša klima ni vedno in za vse vrtnina najugodnejša za pridelavo semena, ne glede, da vas mnogi skušajo v to prepričati. Najprej moramo o semenu vedeti veliko več, kot je splošno znano.

Seme je rastlina v malem

Večina obravnava seme kot mrtvo, neživo in neobčutljivo stvar. Vzrok mnogih težav je že v tem. Vedeti je potrebno, da je seme celotna rastlina v malem skupaj z zemljo. V semenu je zaloga hrane za mlado rastlinico za tako dolgo, dokler sama ni sposobna črpati hranil in iz njih ustvarjati rastlinske dele. Ob vsakem premikanju, posebej pa poškodbah, seme pospešeno diha, s tem pa porablja ta hranila. Zato po nakupu semena ne dajemo v vrečice, kjer imamo kakšne težke, ostre predmete, ki ga lahko poškodujejo. Ranice so sicer majhne, s prostim očesom niso vidne, a dovolj velike, da povzročajo izgubo energije semena, izgubo hranil, ki jih potem rastlinico ob vzniku lahko celo zmanjka. Tudi nepravilno skladiščenje lahko pomeni izgubo hranil in enake posledice.

Velik pomen ima starost semena

Že prej ste lahko prebrali, da je seme rastlinica v malem skupaj z rezervno hrano in da je živo. To pomeni, da ves čas diha, živi, četudi se vam na prvi pogled zdi, da se z njim prav nič ne dogaja. Zato ves čas porablja tudi zaloge hrane. Če to združimo še s podaljšanjem vznika zaradi setve v premrlo zemljo, potem je uspeh take setve seveda zelo negotov.

Če želite torej vendarle sejati nekoliko bolj zgodaj, potem za prve setve uporabite res sveže, čim mlajše seme. Veliko vlogo ima starost semena pri kobulnicah, ker vsebuje tudi veliko eteričnih olj, med nje pa sodita tudi korenček in peteršilj. Tudi staro solatno seme pogosto kali nenormalno, zato sicer vznik opazimo, kasneje pa rastline kar poniknejo. Tega ni kriva sorta solate, kakor mnogi zmotno menijo, ampak setev starega semena.

Porabimo seme iz vrečic do konca

Da bo težav z kaljenjem čim manj, vam svetuje naslednje. Vsako leto nabavite samo toliko semena kot ga potrebujete. Tako vam po predalih ne bo ostajalo toliko starega semena. Vse seme, starejše od treh letih, najprej preizkusite, če še kali, sama pa bi ga raje zavrgla. To velja seveda za kupljeno seme. Domače seme pa tudi poskusite pridelati čim bolj sproti.

Vedno kupite le tako velike vrečice, kolikor semena posejete sproti. V današnjih semenskih vrečicah je namreč seme zelo dobro zavarovano ravno pred zunanjimi vplivi. Kakor hitro mi vrečico odpremo, je tega varstva konec. Zato ne kupujte večjih vrečic zaradi ugodnejše cene.

Če pa ne gre drugače, nekaterih vrtnin pač ne sejemo veliko vsako leto, pa je zelo pomembno, da po setvi vrečice ne odložimo na vlažno zemljo, kakor nekateri radi delate. Takoj jo je potrebo čim bolj zapreti nazaj, po možnosti uporabiti kljukice za perilo, in pospraviti na suho in hladno. Te odprte vrečice posejte v ugodnem času, ne prezgodaj ali prepozno.

V trgovino spomladi zavijte vedno s seznamom semena, ki ga potrebujete. Najlažje je sestaviti tak seznam tako, da vse vrečice, ko jih posejemo, zlagamo v posebno škatlo,. To ima še eno dobro stran. Tako boste videli tudi, katere sorte ste posejali. Če vam katera ni bila všeč, si to zapišite kar na vrečico. Spomladi se vrečice samo preštejejo, zapišejo in že imamo dokaj natančne seznam. Seveda se mu pridružijo še kakšne nove rastline, ampak tako nas polne police ne zanesejo, da kupimo preveč.

Za kaljenje je potrebna določena temperatura

Ne vem zakaj se vsem na vrtu tako zelo mudi. Vse bi radi imeli posejano čim bolj zgodaj. Tukaj pa se skrivajo pasti. Nekatere rastline res uspešno kalijo že pri dokaj nizkih temperaturah. Med vrtninami so to predvsem bob, grah, solata, pa tudi redkvica, kreša in rukola. Te lahko sejemo že, če se zemlja ogreje na 2 oC.

Še ena zanka se skriva v besedi zemlja. Spomladi so pogosto razmere take, da se čez dan ozračje že lepo ogreje. Sami lahko okoli hodimo že v kratkih rokavih. Nihče pa še ne pomisli, da bi hodil bos. Mnogi ne pomislijo, da seme damo v zemljo, se pravi, da mora biti zemlja dovolj ogreta. Ta pa se spomladi le počasi segreva. Seveda je nekoliko odvisno tudi od tega, s kakšno zemljo imamo opraviti. Peščene zemlje se ogrevajo nekoliko hitreje, vendar se ponoči tudi ohladijo. Težje zemlje pa so še zelo dolgo v pomlad hladne. Vsaj približno orientacijo o tem, kako topla je vaša zemlja, lahko najdete na spletni strani Agencije republike Slovenije za okolje na naslovu:

http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/agro_podatki.html. Podatke lahko najdete tudi na teletekstu RTV SLO.

Korenček in peteršilj sejemo šele takrat, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 oC. Vse ostale vrtnine pa potrebujejo najmanj 15 oC, če želimo, da bodo uspešni kalile. V semenu je namreč neka določena zaloga hrane. To zalogo je narava tekom stoletij predvidela za normalen čas kaljenje posamezne rastline in seveda glede na njene potrebe. Kakor hitro se ta čas podaljša, lahko rastlini vmes zmanjka hrane. Rastlina v zemlji je vzkalila, a na prosto ni pogledala, ker je med tem časom zaradi pomanjkanja hranil propadla.

Za vse, ki prisegate na pokrivanje z agrokoprenami naj povem, da le te zemlje ne segrejejo. Namenjene so samo zaščiti vrtnin pred mrazom, saj se zaradi njihove posebne sestave med njimi in vrtninami naredi plast  zraka. Zrak potem varuje vrtnine pred nizkimi nočnimi temperaturami. Setev pa pokrijemo plosko, po zemlji, kjer je zraka, torej izolacije zelo malo. Vedno bolj ugotavljam, da je potrpežljivost najboljša lastnost vrtičkarjev? Jo imate?

Pri nekaterih rastlinah je potrebna svetloba

Nekatere rastline potrebujejo za vznik svetlobo. Rečemo jim svetlo kalilke. Med nje sodi veliko dišavnic: timijan, majaron, kumina, kamilice pa tudi ognjič in še številne druge cvetlice so med njimi. Med zelenjadnicami takih rastlin za enkrat ni. Te rastline sejemo tako, da jih na prostem samo z topim delom grabelj nežno potisnemo ob zemljo. Setev nato pokrijemo z agrokopreno zato, da se seme ne izsuši, ko je tako izpostavljeno na prostem, pa tudi ptiči ga lahko pozobajo. Če pa sejemo te rastlina za vzgojo sadik, ustrezne lončke napolnimo z zemljo do vrha, jo potlačimo, seme s prstom pritisnemo ob zemljo in pustimo na površini. Sama potem setev ovijem v folijo za živila, da se ne izsuši. Uporabimo lahko tudi vermikulit ali kakšne drug material.

Tudi peteršilj in korenček sodita v tisto skupino vrtnin, ki potrebujeta nekaj svetlobe za uspešen vznik. Zato ju z grabljami ne pokrivamo ampak samo nežno potisnemo tik pod površino zemlje, da sta deloma pokrita, deloma pa na svetlem. Ker imajo seme obeh ptiči radi, setev zavarujemo pred njimi.

Seme je torej živo bitje. Ne smemo se vedno jeziti in kriviti samo njega, če rastline niso vzkalile. Najprej pomislimo, če smo tudi mi naredili kaj narobe.

Prezgodaj je še za setev paradižnika

Na prvem mestu bi še enkrat opozorila vse, ki imate namen pričeti s setvami. Za setev paradižnika, ki ga boste prideloval na prostem, je še absolutno prezgodaj.

Tako, kakor pri vseh živih bitjih, velja tudi pri rastlinah, da veliko bolje prenašajo vse strese in spremembe mlajši in manjši osebki. Če je rastlina večja, ne glede na to, da jo presajamo s koreninsko grudo, potem potrebuje dalj časa, da se prilagodi na nove življenjske pogoje, s tem pa tudi dalj časa, da prične s cvetenjem. Verjemite mi, da s prehitro setvijo ne dosežete zgodnejšega pridelka.

V rastlinjak že lahko posejete grah in bob, mednju pa letne solate. Lahko posejete tudi motovilec ali špinačo. Seme graha in boba čez noč namočite v kamilični čaj, ki pa ne sme biti iz filter vrečic,  ali vsaj v raztopine morskih alg.

Za sadike pa že sejemo baziliko, drobnjak, timijan in ostala trajna zelišča, stoletno čebulo, čebulo, por, letne solate, jajčevec, čili in feferone (za pridelavo kasneje v rastlinjaku ), zeleno, peteršilj, med cvetlicami pa agerat, begonije, lobelije, nageljčke in vse trajnice. Veliko veselja vam želim pri tem.

 

Več nasvetov Miše Pušenjak si lahko preberete na Facebook strani VRTIČKARIJE – https://www.facebook.com/groups/471994796488673/about/ in osebni strani Miše Pušenjak – https://www.facebook.com/mpusenjak

 

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih