Miša Pušenjak o pravilnem ravnanju s semeni

Seme je rastlina v malem, kar prav pogosto radi pozabimo. Zato z njim ravnamo malomarno, kot z mrtvo stvarjo. Velikokrat se sploh ne zavedamo, da je tudi naše ravnanje pripomoglo k temu, da je bil naš trud z setvijo poplačan s slabim vznikom.

Vsako seme je sestavljeno iz kalčka, to je majhna rastlinica, rezervne hrane za to rastlinico, saj njena mini koreninica še ni sposobna sama črpati hrane za rastlinico in bolj ali manj debele ovojnice, ki varuje kalček. Če to ovojnico ranimo, ko semenske vrečke premetavamo sem in tja, vrečice s semenom damo v vrečko, v kateri imamo steklenice, pločevinke ali podobne trde predmete,ki potem lahko zmečkajo občutljivejša drobna semena, potem se lahko težave pokažejo na vrtu. Velja torej, ko seme nabavimo v trgovini, ga domov prinesemo v posebni vrečki, ločenega od ostalega blaga, ki smo ga tisti dan nabavljali. V avtomobilu ga ne damo na poličke, kjer bo čez šipe nanj sijalo sonce. Čeprav so današnje vrečice narejene tako, da dobro kompenzirajo zunanje temperature, je sonce, ki peče čez steklena okna, lahko premočno in uniči kaljivost semena. Posebej občutljivo je seme cvetlic, ki je že tako znano po tem, da ne rado kali.

Ko seme prinesemo domov, ga shranimo na suho. Kuhinja ni primeren prostor, saj se tam vedno kuha in je tako v zraku veliko vlage.

Še preden pa se odpravimo v trgovino po seme, preglejmo stare zaloge. Če ste seme hranili v toplih prostorih, potem lahko vržete vstran vse odprte vrečice, razen paradižnika, jajčevca in paprike. Tudi vse vrečice, ki so starejše od treh let lahko brez slabe vesti zavržete. Vse ostalo seme pa pred setvijo preizkusite, ali še kali in koliko. V hladnem in suhem prostoru obdrži seme kaljivost več časa. To velja seveda samo za originalno zapakirane vrečice. Samo do dveh let je smiselno hraniti seme črnega korena, radiča, sladkega komarčka, pastinaka, peteršilja, kolerabice, čebule in pora. Starejše seme kar zavrzite, saj bo z nji več jeze kot koristi. Več kot štiri leta lahko hranimo seme beluša ali šparglja, špinače, blitve in rdeče pese, endivije, kumaric, jajčevca, redkvice in redkve, kitajskega kapusa in zelja. Seme vseh ostalih vrtnin, ki je starejše od treh let, raje zavrzite. Seme cvetlic že tako kali počasneje, starejše pa kali še slabše. Zato obdržite samo lanskoletno seme.

Kako naredimo preprost kalilni test kar doma. Sploh ni tako težko. Poiščemo globok krožnik, papirnate brisače in folijo za živila. Nekaj plast papirnate brisače namočimo in pustimo, da voda odteče. Nato jo položimo v globok krožnik in po njej razporedimo seme, ki ga testiramo. Zavijemo s folijo za živila, da obdržimo vlago in postavimo na toplo. Po nekaj dnevih se pojavijo kalčki. Če so ti zeleni, niso zviti, imajo korenikico in liste, potem je velika možnost, da bo to seme kalilo tudi v zemlji. Če pa se seme obda z plesnobo, ali ne vidimo obeh koreninice in listov, potem je kaljivost semena že uničena.

Ko ste počistili shrambo starega in odvečnega semena, naredite seznam semena, ki vam je ostalo. To seme porabite v maju in juniju, ko so razmere za setev in kaljenje najugodnejše. Starejše seme namreč dokaj v redu kali samo, ko so pogoji zelo dobri. V slabših pogojih, v mrzli zemlji pa kali zelo slabo. Zato za zgodnje setve na prosto uporabimo novo seme.

 

Več nasvetov Miše Pušenjak si lahko preberete na Facebook strani VRTIČKARIJE – https://www.facebook.com/groups/471994796488673/about/ in osebni strani Miše Pušenjak – https://www.facebook.com/mpusenjak

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih