Letos v naboru semen Hranilnice tudi sorta ajda Čebelica

Doc. dr. Darja Kocjan Ačko, univ. dipl. inž. agr. Matej Šifrer in asist. dr. Igor Šantavec z Oddeleka za agronomijo na Biotehniški fakulteti, so raziskovali kakšen je vpliv gosotote setve na pridelek ajde sorte Čebelica.

Še na začetku 20. stoletja je bilo na območju Slovenije posejanih z ajdo (Fagopyrum esculentum Moench) več kot 30.000 ha njiv, ajda pa je imela tudi velik pomen v prehrani ljudi in paši čebel. Potem, ko se je v devetdesetih letih njena pridelava zmanjšala na 1000 ha, in ko ob prelomu tisočletja beležimo okoli 600 ha njiv, se v zadnjem desetletju njive z ajdo znova povečujejo. Ob oživljeni pridelavi ajde je v prispevku prikazan pregled stanja pridelave v svetu in pri nas, zapisan aktualen sortiment ter dodanih nekaj tehnoloških napotkov o gostoti setve ajde domače avtohtone sorte ‘Čebelica’, ki smo jo preučevali v poljskih bločnih poskusih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v letih 2009 do 2011. Iz povprečnih pridelkov je razvidno, da je bil pri gostoti 300 kalivih semen/m2 dosežen največji povprečen pridelek 1650 kg/ha, kar je značilno več kot pri gostoti 400 kalivih semen/ m2 (1466 kg/ha) in neznačilno več kot pri najmanjši gostoti 200 kalivih semen/ m2 (1536 kg/ha). Menimo, da bo ponovno širjenje ajde izboljšalo fitosanitarno stanje slovenskih njiv, prispevalo k ponovni možnosti pridelave ajdovega medu in k zdravemu prezimovanju čebel, uporaba kaše in moke pa k bolj zdravi prehrani ljudi, ki jo podpirajo številni znanstveni prispevki, zlasti s področja preprečevanja deficitarnih in civilizacijskih bolezni.

Zgodovinska vloga navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench) v prehrani Slovencev, pa tudi v prehrani drugih narodov sveta, ni bila zanemarljiva. Ajda je pomenila prebivalcem naših krajev prehransko varnost od 15. stoletja dalje. Kašo, žgance in kruh so cenili bogati in revni; iz ajde so pripravljali vsakdanje in praznične jedi. Njeno medovitost so uporabljali čebelarji, zdravilnost ajdovega medu (ajdovca) pa ljudski zdravilci. Ajdovnjak (ajdovnik) je bil črn kruh iz samo ajdove moke. Kot svatben kruh je v Valvasorjevih časih (17. stol.) slovel zmesni kruh, ki so ga zamesili iz ajdove, prosene in ječmenove moke. Graščaki in pozneje bogati kmetje so se zavedali dvojnega pomena ajde (agrotehničnega in prehranskega), ko so revnim kmetom po žetvi žit odstopili svoje njive, da si pridelajo ajdo. Korist so imeli oboji, tlačani, ki jim od pridelka zrnja ni bilo treba oddati desetine, njive po ajdi pa so bile razpleveljene (Sadar, 1949; Kreft, 1995).

V času intenzifikacije kmetijstva v drugi polovici 20. stoletja se ajda ni znašla med poljščinami, kot so pšenica, koruza, krompir, ki so bile deležne genetskih in tehnoloških izboljšav sodobne znanosti (Marshall in Pomeranz, 1982; Campbell, 2003; Martin, 2006).

Skromna oskrba pri pridelavi ajde se od takrat do danes ni veliko spremenila. Večinoma ajda ni dala pričakovanega pridelka zrnja, zato so se površine kontinuirano zmanjševale. Podobno kot na njivah, kjer so jo zamenjali pšenica, ječmen in koruza, sta jo na krožnikih zamenjala zlasti krompir in riž (Kreft, 1995; Škrabanja in Kreft, 2007).

Povprečen pridelek zrnja ajde v svetu in pri nas je danes res enkrat večji kot pred sto leti, to je približno 1000 kg/ha. Izjema so posamezne pridelovalke, kjer je letno povprečje od 2000 do 4000 kg/ha (http://faostat.fao.org, 2012). Na pridelek ajde lahko vpliva tudi gostota setve, ki jo v napotkih za setev pri različnih sortah navajajo običajno v kilogramih semena na hektar v precej velikem razponu od 40 do 100 kg (Kreft, 1995; Martin, 1996), bolj redko je priporočena gostota setve izražena v številu kalivih semen/ m2 (Bavec, 2006; Biacs in sod. 2010), kjer je najpogostejša navedba od 200 do 300 kalivih semen/ m2 Po avstrijski priporočeni sortni listi naj bi sejali okoli 300 kalivih semen/ m2, kar je od 50 do 100 kg semena/ha z absolutno maso od 18 do 37 g, pri tem pa lahko pričakujemo od 200 do 250 rastlin/ m2 (AGES, 2012).

Namen raziskave je ob oživljeni pridelavi ajde narediti zgodovinski pregled stanja pridelave v svetu in pri nas, zapisati aktualen domač in tuj sortiment ter dodati nekaj tehnoloških napotkov o gostoti setve ajde domače avtohtone sorte ‘Čebelica’, ki smo jo preučevali v bločnih poljskih poskusih na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v letih 2009 do 2011.

 

SETEV, SPRAVILO IN VREDNOTENJE PRIDELKA AJDE SORTE ‘Čebelica’

Poljske poskuse z ajdo domače avtohtone sorte ‘Čebelica’ smo izvedli na poskusnem polju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani po metodi naključnih blokov v treh ponovitvah v letih 2009, 2010 in 2011, vsakokrat 15. julija. V njih smo obravnavali pridelek zrnja glede na gostoto setve (200, 300 in 400 kalivih semen/ m2), kar je pri količini semena za setev znašalo približno 50, 75 in 100 kg semena/ha pri absolutni masi 20 g, kalivosti 90 %, čistoti 97 % in pri normalnih poljskih izgubah (5 %).

Predposevek v kolobarju vseh treh let je bila pšenica, ki je tudi najbolj pogosta prejšnja poljščina ajde v slovenskih kolobarjih zadnjih let. Pridelava ajde je bila enaka ekološki, kjer so prepovedana sintetična mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva (Bavec, 2006b; Kropivšek, 2012). Seme ajde smo posejali s parcelno žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 3 12,5 cm. Velikost osnovne parcele je bila 5,6 m². Spravilo je bilo ročno s smukanjem zrnja iz rastlin, očiščeno zrnje stehtano, pridelek iz osnovnih parcel pa preračunan na hektar pri 14-odstotni vlažnosti zrnja.

Pridelke zrnja pri treh gostotah setve in v treh ponovitvah posamezne gostote smo statistično vrednotili s pomočjo analize variance za faktorski poskus v programu Statgraph Plus, razlike med obravnavanji (gostota, leto) pa preverili z Duncanovim testom (p≤0,05).

 

VREMENSKE RAZMERE V RASTNI DOBI AJDE V LETIH 2009, 2010 IN 2011

Iz literature je znano, da je pridelava ajde bolj kot pri drugih kmetijskih rastlinah odvisna od vremenskih razmer. Ob setvi in cvetenju je ajda občutljiva na sušo in vročino, v času dozorevanja na veter, dež in mraz; zgodnje jesenske slane so namreč lahko vzrok, da pozebe. Če po setvi dežuje, se tla zaskorjijo, zato je treba skorjo razbiti z brano ali česali. Jesenskim slanam se lahko izognemo s pravočasno setvijo, najpozneje do konca julija in z zgodnejšim spravilom zlasti v nižinah, kjer je večja nevarnost slane (Sadar, 1949; Kreft, 1995; Kocjan Ačko, 1985, 1986, 2005, 2011a in b).

Vremenske razmere v rastni dobi ajde (povprečne dnevne temperature in količine padavin od junija do oktobra) v letih 2009, 2010 in 2011 smo primerjali s povprečnimi mesečnimi temperaturami in padavinami v 30-letnem obdobju od leta 1981 do 2011. Podobnost v razporeditvi padavin in povprečnih temperatur je v letih 2009 in 2011, medtem, ko je nekoliko bolj vlažno poletje 2010 bolj primerljivo s 30-letnim povprečjem. Na podlagi časa setve (15. julij) in spravila smo izračunali rastno dobo ajde sorte ‘Čebelica’ za vsako leto posebej.

 

RAZŠIRJENOST AJDE V SVETU

Že od sredine 19. stoletja se pridelava navadne ajde v svetu zmanjšuje. V primerjavi z letom 1994, ko je zadnjič presegla 4,2 milijona hektarjev, so se zemljišča z ajdo v letu 2010 zmanjšala pod 2 milijona hektarjev (slika 1). Pridelava ajde se je zmanjšala tudi v večini evropskih držav. V letu 2010 je bilo v Evropi posejanih 929.749 ha, to je 49,4 % svetovnih površin, od tega je bilo v državah Evropske unije 133.763 ha. Povprečni pridelek ajde v svetu je za 400 do 500 kg večji od pridelka, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je po letu 2000 zvečine pod 1000 kg/ha.

Med največjimi svetovnimi pridelovalkami ajde v letu 2010 so Kitajska (700.000 ha), Rusija (570.000 ha) in Ukrajina (199.000 ha). Od 27 držav članic Evropske unije je bila Slovenija v letu 2010 med devetimi pridelovalkami ajde, ki imajo objavljene podatke na http://faostat.fao.org, na petem mestu s 1198 hektarjev. Po vrstnem redu pridelovalk je več njiv z ajdo kot v Sloveniji na Poljskem (68.300 ha), v Franciji (36.900 ha), v Litvi (20.000 ha) in Latviji (6.500 ha), manj pa na Češkem (900 ha), na Madžarskem (315 ha), v Estoniji (300) in na Slovaškem (150 ha). Povprečen hektarski pridelek ajde v letu 2010 je v večini pridelovalk na ravni slovenskega, to je približno 1000 kg/ha. Izjemi sta že nekaj let Francija in Češka, pri katerih je povprečen hektarski pridelek od 2000 do 4000 kilogramov, najnižji pridelek pa imajo v Estoniji (300 kg/ha).

 

ZGODOVINSKI PREGLED PRIDELAVE AJDE PRI NAS

V primerjavi s približno 50.000 hektarji ajde (Maček, 1993), ki so bili v drugi polovici 19. stoletja na slovenskem posejani z ajdo, je razvidno zmanjšanje zemljišč pod ajdo že leta 939, in sicer na približno 30.000 ha (slika 2). V sredini 20. stoletja je bilo z ajdo posejanih 18.000 ha, leta 1960 polovica te površine, leta 1970 pa je zabeleženih le še 5743 ha. Devetdeseta leta so prinesla nadaljnje zmanjševanje pridelave, v letih od osamosvojitve Slovenije do preloma tisočletja je bilo letno z ajdo zasejanih manj kot 1000 hektarjev zemljišč. V tem obdobju je bilo najmanj njiv z ajdo (približno 400 ha) v letih 1992, 1993, 1997 in 1998. Po letu 2000 do zdaj so se razmere spremenile zaradi razvoja ekološke pridelave, večjega pomena tradicionalne prehrane in pozivov čebelarjev k setvi ajde. V tem času je iz statističnih podatkov v letih 2002, 2009 in 2010 razvidno povečanje zemljišč nad 1000 hektarjev, po drugi strani pa je bilo v letih 2004 in 2006 manj zasejanih njiv, to je 600 ha letno.

Nagovarjanje kmetov k setvi ajde kaže v zadnjih letih na vnovično širjenje ajde v pridelavo; v letu 2011 je bilo na njivah 1180 ha ajde, za leto 2012 pa je v času pisanja prispevka znana površina glavnih posevkov (približno 450 ha njiv), strniščne posevke pa bo treba še prišteti. Pridelek zrnja ajde v povprečju zadnjih let je 1000 kg/ha in je le pri najboljših letinah (leti 1994 in 2005) znašal približno 1500 kg/ha, nekateri kmetje po posameznih regijah in letinah pa se pohvalijo tudi s pridelki od 2000 do 3000 kg/ha.

Ker je pridelek pri ajdi še bolj kot pri drugih kmetijskih rastlinah odvisen od vremenskih razmer, obstaja bojazen, da se negativen vpliv slabih letin pokaže pri manjšem številu odločitev za setev ajde v naslednjem letu.

Pred več stoletji je bila glavnina posevkov ajde v času od začetka maja do sredine junija, v 20. stoletju pa se je uveljavila strniščna setev z vključevanjem ajde v kolobar po žitih in drugih poljščinah, ki zapustijo njivo vsaj do 26. julija, ko se tudi po tradicionalnem izročilu setev ajde zaključi. Kljub spodbudam domačih strokovnjakov (Kreft, 1995; Kocjan Ačko, 1984, 1985, 1986, 2005, 2011a in b; Bavec, 2000), da je s setvijo ajde po ozimnem ječmenu in ozimni pšenici možnost za še eno žitno letino, kmetje strniščne ajde niso pogosto sejali, strnišča pa so ostajala prazna.

V primerjavi s povprečnim pridelkom ajde v prvi polovici 20. stoletja (600 kg/ha), se je pridelek v drugi polovici povečal za vsaj enkrat toliko. Vzroka sta prav gotovo mehanizirana setev in spravilo. Na splošno je pridelek glavnih posevkov večji od strniščnih (http://faostat.fao.org).

 

SORTE AJDE V SVETU

Rusija, glavna žlahtniteljica ajde v svetu in tudi druga največja pridelovalka za Kitajsko, ima v seznamu UPOV (http://www.upov.int/pluto/en/) registriranih 43 sort, od katerih je v Sloveniji najbolj znana ‘Šatilovskaja’, ki je bila tudi genski vir pri domačem žlahtnjenju ajde. Isti vir navaja 16 registriranih sort ajde v Belorusiji, po pet sort v Avstriji, v Franciji in Sloveniji, po dve na Madžarskem, v Ukrajini in v Litvi. Dve slovenski sorti ‘Darja’ in ‘Siva’ sta bili do leta 1992 registrirani tudi na Danskem. Po eno registrirano sorto imajo Slovaška, Latvija, Koreja in Kanada. Glede na druge velike pridelovalke (Kitajska, Poljska…). menimo, da so pri kmetih razširjene različne sortne populacije, ki niso registrirane kot sorte. Skromna ponudba semenarskih podjetij je posledica marginalnega zanimanja za pridelavo ajde in tujeprašnosti ajde, ki je vzrok za težje vzdrževanje sortne čistosti.

 

SORTIMENT V SLOVENIJI

V praksi je razširjeno mnenje, da so domače avtohtone sorte v primerjavi s tujimi bolj prilagojene na domače rastne razmere, v katerih so nastale. Da imamo bogat sortiment domačih sort je zasluga akademika dr. Ivana Krefta, profesorja Biotehniške fakultete, ki je vzgojil skupaj s sodelavci v letih od 1984 do 1995 nekaj slovenskih sort ajde. Sorte ‘Siva’, ‘Darja’, ‘Darina’, ‘Rana 60’ in ‘Petra’ so nastale s selekcijo domačih populacij črne gorenjske ajde in sive dolenjske ajde, ter posameznih križanj z ruskimi sortami (Rozman in sod., 2005).

V zadnjih letih sta na novo registrirani sorti ‘Črna gorenjska’ kot ohranjevalna sorta za alpski svet (prijavitelj in vzdrževalec Gregor Šlibar) in ‘Čebelica’ (prijavitelj in vzdrževalec Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable), v slovenski sortni listi 2012 pa je poleg sort ‘Darja’, ‘Črna gorenjska’ in ‘Čebelica’ še avstrijska sorta ‘Bamby’ (Sortna lista, 2012).

Osnovne lastnosti domače avtohtone sorte ‘Čebelica’ smo dobili iz opisa na spletu (www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/…/PRP/…/Priloga_9.pdf), v katerem vzdrževalec in pridelovalec semena Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable navaja, da ima sorta ‘Čebelica’ višino do 70 cm, oblikuje grozdasta socvetja z brsti, ki so srednje rdeče obarvani in ima cvetne liste, ki so zgoraj beli, spodaj pa rahlo rožnati. Zrnje je srednje veliko, luščino ima svetlo do temno rjavo, dozorevanje pa je postopno. Za setev se priporoča 90 do 100 kg semena/ha. Glede časa setve se lahko seje kot glavni posevek po 10. maju, kot strniščni dosevek pa pri setvi najpozneje do 25. julija. Po plitvi strniščni obdelavi in po setvi v suha tla je priporočljivo valjanje. Sorta ‘Čebelica’ je dobro odporna proti suši in poleganju. Požeti jo je treba pred prvo slano. Pridelki se gibljejo okoli 1000 kg/ha, v sušnih poletjih pa so večji kot v vlažnih.

 

AJDA SORTA ‘Čebelica’ V POSKUSIH BIOTEHNIŠKE FAKULTETE OD LETA 2009 DO 2011

Laboratorijsko polje Biotehniške fakultete, Ljubljana.

Lokacija Ljubljana (46˚02 N, 14˚28E; 342 m)

Čas setve  15. julij

Leto 2009 2010 2011

Čas spravila 28. 9. 6. 10. 1. 10.

Rastna doba (dni) 75 82 78

 

PRIDELEK AJDE SORTA ‘Čebelica’ PRI TREH GOSTOTAH SETVAH

Povprečen pridelek ajde sorte ‘Čebelica’ v obdobju treh let (2009–2011) je bil 1551 kg zrnja na hektar. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike med rastnimi sezonami, kar potrjuje odvisnost pridelka ajde od vremenskih razmer. Največji pridelek je bil dosežen prvo leto in sicer 1672 kg/ha. V letu 2011 je bil pridelek ajde statistično značilno nižji, in sicer za 227 kg od pridelka v letu 2009. Nizek pridelek v letu 2011 je lahko posledica vročega in suhega avgusta. Razlike med pridelki v letih 2009 in 2010 (137 kg) ter 2010 in 2011 (90 kg) pa niso statistično značilne. Glavni vzrok za nižji pridelek v letu 2011 so verjetno visoke temperature v drugi polovici avgusta v času cvetenja in oblikovanja oreškov. Srednja dnevna temperatura je bila takrat nad 25 °C, najvišje dnevne temperature pa so presegale 35 °C. Takšne razmere so neugodne za normalno oblikovanje in polnjenje oreškov, saj je po Gorskem (1986) optimalna povprečna temperatura v času po cvetenju 14 °C. Temperatura je najpomembnejši dejavnik polnjenja ajdovih plodov in vpliva na število popolno razvitih oreškov na rastlino, zato je odločilna za končno višino pridelka (Kalinova in sod., 2005).

 

Sklepi

Največji povprečen pridelek ajde sorte ‘Čebelica’ v obdobju 2009 do 2011 na poskusnem polju Biotehniške fakultete je bil dosežen pri gostoti 300 kalivih semen/ m2 (1650 kg/ha), kar je 184 kg več (statistično značilno) kot pri gostoti 400 kalivih semen/ m2 (1488 kg/ha) in 114 kg več (statistično neznačilno) kot pri najmanjši gostoti 200 kalivih semen/ m2(1536 kg/ha).

Iz rezultatov je razvidno, da je priporočena količina semena za setev sorte ‘Čebelica’ (90 do 100 kg) prevelika, saj je pri ustrezni semenski vrednosti dovolj od 50 do 75 kg semena/ha. Razmeroma bogat domač sortiment ajde je zasluga domačih strokovnjakov, zlasti akademika prof. dr. Ivana Krefta, ki je z vzgojo sort in vsestranskim delom na ajdi prispeval k ohranjanju tradicionalnih ajdovih jedi (Vadnal, 2002) in k prepoznavnosti Slovenije v Evropi, pa tudi na Kitajskem in Japonskem (Kreft, 1999). Sodeloval je pri številnih raziskavah ugotavljanja kakovosti ajde (Kreft in sod., 2007) kot varne in funkcionalne hrane, ki lahko zaradi vsebnosti kakovostnih beljakovin, amiloze, rutina in vlaknin zmanjša tegobe bodisi pri sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

Kljub domačim sortam ajde, je analiza pridelkov ajde v državah EU nakazala na primernost preučitve francoskega in češkega sortimenta in njihovih agrotehničnih ukrepov v slovenskih rastnih razmerah, zaradi tujeprašnosti ajde pa je potrebna previdnost pri preizkušanju tujih sort.

Ker čebelarji menijo, da današnje sorte ajde medijo manj, kot so medile sorte pred desetletji, jih je treba opozoriti, da je količina nabrane medičine močno povezana z velikostjo njiv z ajdo, zato je 1000 hektarjev nepovezanih zemljišč premalo, da bi lahko govorili o ajdovi paši, kakršna je bila v preteklosti. Za dobro oploditev ajde in za več nabrane medičine je treba zmanjšati oddaljenost med njivo z ajdo in čebelami, kar pa se lahko, brez večjega napora, uredi s prevozom panjev do njiv.

 

Zahvala

Hvala Infrastrukturnemu centru oddelku KIS kot pravnemu nasledniku Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jable za donacijo semena ajde sorte ‘Čebelica’ in za prijazno sodelovanje. Za tehnično pomoč pri poljskem poskusu se zahvaljujemo Marjeti Žabnikar in diplomantom študija agronomije. Iz srca se zahvaljujemo tudi akademiku prof. dr. Ivanu Kreftu za navdušenje, ki ga je skozi celo pedagoško in znanstveno kariero znal sejati med mladimi in sodelavci. Hvala projektu ARRS J4-4224.

 

  • 2012. Österreichische Beschreibende Sortenliste 2012 Landwirtschaftliche Pflanzenarte.
  • Schriftenreihe 21/2012, Wien, Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit
  • GmbH, http://www.baes.gv.at/uploads/media/35_Saeverfahren.pdf (oktober 2012)
  • 8
  • Bavec, F. 2000. Navadna ajda. V: Nekatere zapostavljene in/ali nove poljščine. Univerza v Mariboru,
  • Fakulteta za kmetijstvo: 6-16
  • Bavec, M., Bavec, F., Plazovnik, C., Grobelnik Mlakar, S. 2006a. Buckweat leaf area index and yield
  • performance depending on plant population under full-season and stubble-crop growing periods. Die
  • Bodenkultur, 57 (1): 5-12
  • Bavec, F., Bavec, M. 2006b. Pseudocereals. V: Organic production and use of alternative crops. Book
  • in Soil, Plants and the Environment, Vol. 116; Taylor & Francis, Boca R., New York, London, 65-78
  • Biacs, P., Aubrecht, E., Leder, I., Lajos, J. 2010. Buckwheat. V: Pseudocereals and Less Common
  • Springer-Verlag, Belton P. S., Taylor J.R.N. (eds.), Berlin, Heidelberg, New York, 123-147
  • Campbell, C. 2003. Buckwheat crop improvement. Fagopyrum, 20: 1-6
  • Gorski, T. 1986. Buckwheat yield dependency on climatic conditions. V: Buckwheat research 1986:
  • Proceedings of the 3rd International symposium on buckwheat, Pulawy, Poland, 7-12 July 1986.
  • Institute of soil science and plant cultivation, Pulawy (ur.).: 169-179
  • http://lnmcp.mf.uni-lj.si/Fago/SYMPO/1986SympoEach/1986s-1-15.pdf
  • Kalinová, J., Moudrý, J., Čurn, V. 2005. Yield formation in common buckwheat (Fagopyrum
  • esculentum Moench). Acta Agronomica Hungarica, 53, 3: 283-291
  • Kreft, I. 1995. Ajda. ČZD Kmečki glas, 112 str.
  • Kreft, I., Hagels, H., Jacques-Mutsch, S., Kronberger, W., Kurth, P., Mair, V., Ries, C., Scheucher, S.,
  • Wintsch-Lustenberger, R., Zewen, C. 1999. Das Buchweizen Buch. 178 str.
  • Kreft, I., Chrungoo, N.K., Devadasan, N., Ličen, M., Chai, Y., Wang, Z., Zhang, Z., Lin, R., Ikeda, S.,
  • Ikeda, K., Wieslander, G., Norbäck, D., Fabjan, N., Germ, M., Bonafaccia, G., Vombergar, B. 2007.
  • Perspectives of greeding buckwheat for high quality. V: Advances in buckwheat research.
  • Proceedings of the 10
  • th
  • international symposium on buckwheat, Yangling, Kitajska. Avgust 14-18.
  • Yangling, IBRA: 1-6
  • Kropivšek, D. 2012. Predpisi s področja ekološkega kmetijstva. GV Založba, 331 str.
  • Kocjan, D. 1984. Vpliv odstranjevanja termalnih socvetij na pridelek ajde: diplomska naloga,
  • Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Ljubljana: 57 str.
  • Kocjan Ačko, D. 1985. Nekaj napotkov za setev ajde. Kmeč. glas, let. 41, št. 27, str. 7
  • Kocjan Ačko, D. 1986. Strniščni posevek je lahko ajda. Kmeč. glas, 1986, let. 42, št. 30/31, str. 7.
  • Kocjan Ačko, D. 2005. Zdaj je čas za ajdo: poljščine. Kmeč. glas, let. 62, št. 30, str. 8
  • Kocjan Ačko, D. 2011a. Ajda v sodobni prehrani: ekološko kmetijstvo. Naša žena, št. 8, 79-81
  • Kocjan Ačko, D. 2011b. Proso in ajda, pridelava in uporaba. Glas dežele, št. 5, 12-13
  • Maček, J. 1993. Statistika kmetijske rastlinske pridelave v Sloveniji v obdobju 1869 –1939. Zbornik
  • Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Agronomija, 18: 31-32
  • Martin, J.H., Waldren, R.P., Stamp, D.L. 2006. Buckwheat. V: Principles of field crop production.
  • Pearson Prentice Hall, New Jersey: 705-712
  • Marshall, H.G., Pomeranz, Y. 1982. Buckweat description, breeding, pro duction and utilization. V:
  • Advances in cereal science and technology. Y. Pomeranz (ur.). St. Paul, American Association
  • Cereal Chemist Inc.: 157-212
  • Rozman, L., Huremagić, Z., Meglič, V. 2005. Pregled požlahtnjenih slovenskih sort kmetijskih rastlin.
  • Acta agriculturae Slovenica, 85, 2: 385-396
  • Sadar, V. 1949. Ajda. V: Naše žito. Založba kmečki glas, 231-241
  • Škrabanja, V., Kreft, I. 1998. Ajda – njeno mesto v prehrani. Sodobno kmetijstvo, 31: 50-54
  • Vadnal, K. 2002. Trženjski model oživitve etnične jedi na primeru ajdovega močnika. Zbornik
  • Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, 79(1): 45-54.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih