Kopriva okrepi rastline in jih varuje pred škodljivci

Dolgo smo imeli koprivo za neprijeten plevel, v zadnjem času pa pronica v našo moderno zavest staro vedenje o tem, kaj vse kopriva zna.

Botanično spada k družini kopriv in je razširjena skoraj po vsej Zemlji. V naših krajih razlikujemo razen močvirske in bolj redke rimske koprive, v glavnem med dvema vrstama, ki sta v ozkem sorodstvu: malo koprivo in veliko pekočo koprivo. Mala kopriva je enoletna, nežna vrsta, ki ima rahlo okroglaste liste, medtem ko je velika pekoča kopriva večletna in zraste tudi 1,5 m visoko. Med majem in oktobrom se na rastlini pojavijo nežni, skoraj neopazni, grozdasto nanizani cvetovi. Ženski so do 8 cm dolgi in visijo v šopih, moški pa so krajši in rastejo bolj vodoravno. Že botanično ime dioica pove, da je kopriva dvospolna. Imamo čisto moške in čisto ženske rastline.

Kopriva gosti sto različnih insektov

Kopriva je ekološki mikrokozmos. Gosenice, več kot 20 vrst metuljev kot so dnevni pavlinček, admiral, pegavček ali rjavi medved jo cenijo kot zelo užitno. Listne uši in stenice sesajo z veseljem njen sok. Približno 100 vrst insektov najde pri njej svoje življenjsko okolje. Večinoma rastlini ne škodijo, saj živijo od tistih, ki se na koprivi prehranjujejo kot najezdniki, pajki, ličinke pikapolonice…

S svojim rastiščem kaže kopriva na dušik. Tam, kjer po naravi raste, so tla bogato založena. Tipična rastišča koprive so vlažna ilovnata ali glinena tla, robovi gozda, cestni jarki, krmišča gozdnih živali… Na slabih tleh je kopriva pomemben pionir, saj sežejo njene korenine globoko v zemljo in zemljo izboljšajo.

Platno revežev

Kopriva je ena najstarejših in verjetno najširše uporabnih kulturnih rastlin. Naši predniki so jo zelo cenili. Ima vlakna in tja do 18. stoletja je služila za tkanje izjemno trpežnih tkanin.  Vlakna stebel so kot lan revežev predelovali v vrvi, prediva, mreže in grobe tkanine. Pomen tkanin se je zmanjšal z uvozom bombaža. Ker je sedaj bombaž obremenjen z ostanki pesticidov in ga potrošniki tudi zaradi kemične obdelave pogosto ne prenesejo, se zadnje čase v majhnem obsegu pridelovanje kopriv za pridobivanje vlaken spet oživlja. Na Madžarskem in v predelu Schwäbische Alb v južni Nemčiji sejejo in raziskujejo v ta namen koprivo tipa »Marlene«. Kopriva je tudi naravno barvilo za rumene do zelenkaste barvne odtenke.

Zdravilne sestavine

Kopriva velja od nekdaj kot močna zdravilna rastlina. Vsebuje med drugim veliko železa, vitamina B in C, flavonoide in kremenčevo kislino. Organizem spodbuja, deluje odvajalno, pomaga izločati strupe, spodbuja tvorbo krvi in kri čisti. Pomladanske kure s sokom velike pekoče koprive ali čajem, organizem obnovijo. Katera od številnih snovi v koprivi je najbolj pomembna, znanost še ne ve. Rastlina velja za »mešanico mnogih sestavin«, v kateri posamezne snovi ne izzovejo posebne pozornosti, očitno pa učinkujejo izjemno v medsebojni povezavi. To naredi veliko pekočo koprivo za zdravnico brez primere.

Zakaj kopriva peče

Za zaščito pred obžiranjem tvori rastlina mravljinčjo kislino, histamin in acetilholin. Strah vzbujajoča mešanica je v steblih in listih v mikroskopsko majhnih cevčicah, v pekočih dlačicah. Pri dotiku se konice teh odlomijo, cevčice se zabodejo v kožo in izpraznijo pekočo vsebino. To boli, deluje pa tako, da se žile razširijo in se prekrvavitev izboljša. Župnik, zdravitelj Sebastian Kneipp, je predpisoval pri težavah z revmo in putiko »urtikacijo«, bičanje prizadetih mest s koprivo.

Pa tudi dobra je

Kopriva prihaja spet v kuhinje kot hrana, ki prinaša vitalnost v obliki solat, zelenjave ali smootijev. Vsebuje trikrat več železa kot špinača. Posebej pomladi jo lahko uporabimo na mnogo načinov. Pozneje uporabljamo le mlade zgornje liste, saj dobijo starejši, spodnji listi, grenak okus. Nekaj zelo okusnega so semena ženskih rastlin, ki vsebujejo veliko proteinov, vitaminov in mineralov.

V naravi je vseved

V vrtu, kjer pustimo veljavo tudi naravi sami, je kopriva ekološka obogatitev. Kjer se dobro počuti, bo z gotovostjo rasla leto za letom brez kakršnekoli nege. Če se preveč razširi, jo s koreninami vred brez težav potegnemo iz tal. K temu je razredčena koprivina gnojevka odlično gnojilo. Rastline, ki jih z njo škropimo, okrepi in varuje proti škodljivcem.

Da ponovimo

Kopriva je rastlina za pridobivanje uporabnih vlaken, rastlina, ki jo uporabljamo kot barvilo, rastlina, ki nas zdravi in nas hrani, ki je krma živalim, je gnojilo. Kar skriva v sebi, je neverjetno in pomen koprive za naravo in človeka je neoporečen. Kdor le malo pozna širok spekter te neverjetne rastline, jo gotovo ne bo nikoli več nespoštljivo označeval kot plevel.

VIR: Dr. Margit Kissel, Gartenrundbrief 4/16

 

2019-04-18T22:34:21+01:00 Iz medijev|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih