Kdo plačuje za semena?

V mesecu maju je v Bruslju potekal celodnevni dogodek na temo ekološkega žlahtnjenja rastlin in semenarstva, ki so ga v sodelovanju organizirali Demeter International, IFOAM in Demeter Nemčija z naslovom ‘Kdo plačuje za semena?’ Predavatelj dr. Johannes Wirz iz Sekcije za naravoslovne znanosti, Goetheanuma iz Švice je s poslušalci delil razmišljanja o financiranju ekološkega žlahtnjenja in semenarjenja v Evropi. V plenarnem delu so poleg dr. Wirza sodelovali tudi drugi žlahtnitelji in interesne skupine (Kultursaat, Dottenfelderhof, Seedsavers NL, Seed Co-operative, Arche Noah, Louis Bolk Institute).

Dr. Wirz je v svojem govoru poudaril, da naj bi bila ekološka semena skupno dobro. Seveda lahko sorta pripada enemu samemu žlahtnitelju ali enemu samemu podjetju, ki to sorto trži, vendar so semena še vedno dediščina človeštva. Semena so v njegovih očeh skupna dobrina, neizčrpen vir, ki je odvisen od žlahtniteljskih prizadevanj. Ponovil je, da ekološko kmetijstvo stremi k optimalni pridelavi, za razliko od konvencionalnega, ki ga zanima le ustvarjanje čim večjega donosa in dobička, ne glede na posledice. Razložil je, da se ekološko žlahtnjenje rastlin navezuje na veliko splošnih dobrin kot so ustvarjanje sort, primernih za ekološko kmetovanje, vzdrževanje agrobiodiverzitete, prenos znanja in izobraževanje, nenazadnje tudi spoštovanje integritete rastlin.

Predstavil je raziskavo o obstoječih virih financiranja ekološkega žlahtnjenja rastlin. Prodaja semen predstavlja najmanjši delež (samo 0,4 %), licenčnine znašajo 8 %. To so zelo skromni prihodki za ekološke žlahtnitelje. Po drugi strani pa je prispevek različnih fundacij več kot 50 %. Donacije posameznikov znašajo 8,7 % vseh žlahtniteljskih dejavnosti. Finančna podpora fundacij in posameznikov v ekološkem žlahtniteljskem sektorju predstavlja kar 2/3. Javno financiranje je nizko, približno 8,5 %. Zato je eden najpomembnejših prihodnjih izzivov ekološkega žlahtnjenja rastlin ravno dolgoročno financiranje. Žlahtnitelji morajo imeti zagotovilo, da bodo njihove žlahtniteljske dejavnosti podprte dolgoročno. Dostop do javnih sredstev kot tudi ozaveščanje javnosti o nujnosti ekološkega in biodinamičnega kmetovanja so zato temeljnega pomena za razvoj novih sort in ohranjanje biotske pestrosti.

V zadnjih nekaj letih so manjše in srednje velike neodvisne žlahtniteljske hiše kupile velike multinacionalne korporacije. Moderno žlahtnjenje rastlin tako dandanes poteka v multinacionalnih podjetjih, kjer so žlahtniteljski programi večinoma usmerjeni v nove genske tehnologije in zato postaja uvrščanje ekoloških žlahtniteljskih programov, ki se odvijajo na terenu (njive in polja), nujnost. Moderno žlahtnjenje rastlin je postalo industrija kot vsaka druga. Povečana privatizacija genskih virov in povečana koncentracija semenarskih hiš v popolnosti nadzirajo ta razvoj.

Tekom razprave je bil izpostavljen tudi problem uporabe netretiranih konvencionalnih semen v ekološkem kmetijstvu. Široko dovoljena uporaba takšnih semen, pomeni manjši vložek v pridelavo ekoloških semen ter posledično manjša razpoložljivost takih semen ter manjše število kmetov, ki ekološka semena uporabljajo.

Biološka/rastlinska raznovrstnost je ključnega pomena za prilagajanje na podnebne spremembe in varnosti pri preskrbi s hrano. Pridelava visokokakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju negativnih vplivov na okolje je ključnega pomena. Lokalna raznovrstnost na poljih in njivah je pomembna za lokalno upravljanje krajine tudi zato, ker zahteva manj kemičnega vnosa, tako pridelana hrana je okusnejša in raznovrstnejša.

Zaščita biološke raznovrstnosti in razvoj sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram in zahtevam, so ovirane zaradi pomanjkanja denarja in tudi z evropsko semensko uredbo, ki je naklonjena industrijskemu žlahtniteljskemu sektorju.

Poleg zasebnega žlahtnjenja rastlin in vladnih organizacij, se je pojavilo in se vedno bolj uveljavlja tudi neodvisno, neprofitno ekološko žlahtnjenje rastlin. Civilna družba – združenja, društva, fundacije in neformalna mreženja so prevzela nalogo razvoja primernih sort za ekološko kmetijstvo in vrtnarstvo.

Z veliko mero kreativnosti in pionirskega duha, so se pojavile nove oblike financiranja tega dela in nov pod-sektor ‘neprofitnega ekološkega žlahtnjenja’ neprestano raste. Kljub temu, da je kronično podhranjeno in so njegove naloge in izzivi zasenčeni s strani multinacionalk, pa je po postavljanju temeljev sedaj napočil čas, da se ekološko žlahtnjenje rastlin še bolj utrdi, zlasti preko socialnih in finančnih mrež, zato da bodo ekološka semena lahko konkurirala na trgu.

semena
Dr. Maja Kolar

2017-04-16T21:52:33+01:00 Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih