Semenjalnica

LIKOVNI NATEČAJ EKOLOŠKE HRANILNICE SEMEN

Poleti smo v ekološki hranilnici semen razpisali likovni natečaj za otroke stare od pet do šest let. Vsebina natečaja so bile risbe rastlin, ki zrastejo iz semen: zelenjava, zdravilne rastline,travniške rastline, žita,… in žuželke, ki jih obletavajo in nabirajo nektar (čebele, čmrlji, pikapolonice, metulji,…). Risbice otrok bi uporabili za izdelavo posebnih tulcev za shranjevanje semen. [...]

2018-10-02T10:50:40+00:00 Semenjalnica|

Hranilnica ekoloških semen v znamenju medonosnih rastlin

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Ker Hranilnica ekoloških semen domuje v Čebelarskem centru Lesce, so se, kot pove dr. Maja Kolar, ki v Hranilnici deluje kot svetovalka kooperantom, odločili, da se na svoj način priključijo aktivnostim ob svetovnem dnevu čebel. »Čutili smo, da je prav, da se povežemo z dejavnostjo v Čebelarskem centru in [...]

2018-09-14T18:09:22+00:00 Semenjalnica|

Dr. Marija Gregori o različnih tipih semen

Ko listamo po katalogih semenarn, smo po navadi v zadregi, saj le ti ponujajo veliko izbiro različnih semen. Preko opisa različnih tipov semen, vam bom poskušala razložiti, kako iz te poplave semen izbrati najboljše seme zase. Gregor Mendel je na svojem vrtu opazoval kako se specifične lastnosti vrtnega graha prenesejo iz generacije v generacijo.   [...]

Darja Kocjan Ačko: Zakaj je sajenje stročnic prava odločitev

Odločitev, da Hranilnica semen začne svoje poslanstvo prav s semenarjenjem stročnic, ni naključna. Prof. dr. Darja Kocjan Ačko, avtorica knjige Zrnate stročnice, strokovnjakinja za vse vrste poljščin in njihovo pridelavo, predavateljica na Biotehnični fakulteti ter avtorica številnih knjig in priročnikov s področja ekološkega kmetovanja in pridelkov, je prepričana, da bi ljudje morali na svojih vrtovih [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 1. DEL

Predavanje doc. dr. Darja Kocjan Ačko kooperantom Semenjalnice o pomenu stročnic: "Zrnate stročnice pridelujemo na vrtovih in njivah zaradi suhega zrnja, bogatega z beljakovinami in drugimi koristnimi hranili za ljudi in domače živali. Ker so vse zrnate stročnice iz botanične družine metuljnice (Fabaceae), so vir dušika, pridobljenega s simbiozo, ki ima gnojilni vpliv na druge poljščine [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 2. DEL

Naši predniki so jih pridelovali Pridelava in prehrana naših prednikov je tradicionalno povezovala žita in stročnice. Za prehrano so sejali nizek fižol med buče in krompir, sosevek koruze in visokega fižola, za krmo pa mešanice žit in grašice (ržiga, ječmiga, ovsiga), trav in detelj (travno-deteljne mešanice-TDM,  deteljno-travne mešanice-DTM). Med najstarejšimi zrnatimi stročnicami pri nas sta [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 3. DEL

Soja, nova poljščina slovenskih njiv Z razvojem intenzivne živinoreje so se pojavile potrebe po sojinih krmilih, ki jih podobno kot druge države v Evropski uniji tudi naša pokriva z uvoženimi sojinimi tropinami iz Amerike (Brazilija, ZDA, Argentina), kjer je skoncentrirana glavnina svetovne pridelave soje. O pridelavi in uporabi soje, ki smo jo uvajali v preteklosti [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 4. DEL

Tudi fižol in grah uvažamo Poleg uvoza sojinih krmil in prehranskih izdelkov uvažamo tudi suho zrnje fižola in boba, mlado sveže in konzervirano zrnje graha, ki so bili tradicionalno prisotni v prehrani naših prednikov. Žal se je uporaba stročnic v vsakdanji prehrani precej zmanjšala tudi zaradi večje kupne moči prebivalstva in dostopnosti dražjih beljakovin živalskega [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 5. DEL

Stročnice kot naravna tovarna dušika Korist vključevanja stročnic v kolobar je manjša poraba mineralnih gnojil in stroškov zanje. Oblikovanje gomoljčkov na koreninah stročnic (nodulacija) in vezava zračnega dušika s pomočjo bakterij (biološka fiksacija) je pri zrnatih stročnicah od 30 do 70 kg/ha. Uspešnost vezave je odvisna od številčnosti vrstno specifičnih bakterij v tleh, ki so [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 6. DEL

Kako naprej? Za nami je leto 2016, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic z namenom širjenja njihove lokalne pridelave. Da bi povečali pridelavo in samooskrbo s stročnicami, ki jih v glavnem kupujemo v tujini, smo ga tudi v slovenskem kmetijstvu obeležili z različnimi dogodki za več stročnic na njivah [...]

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih