Nasveti strokovnjakov

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 4. DEL

Tudi fižol in grah uvažamo Poleg uvoza sojinih krmil in prehranskih izdelkov uvažamo tudi suho zrnje fižola in boba, mlado sveže in konzervirano zrnje graha, ki so bili tradicionalno prisotni v prehrani naših prednikov. Žal se je uporaba stročnic v vsakdanji prehrani precej zmanjšala tudi zaradi večje kupne moči prebivalstva in dostopnosti dražjih beljakovin živalskega [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 5. DEL

Stročnice kot naravna tovarna dušika Korist vključevanja stročnic v kolobar je manjša poraba mineralnih gnojil in stroškov zanje. Oblikovanje gomoljčkov na koreninah stročnic (nodulacija) in vezava zračnega dušika s pomočjo bakterij (biološka fiksacija) je pri zrnatih stročnicah od 30 do 70 kg/ha. Uspešnost vezave je odvisna od številčnosti vrstno specifičnih bakterij v tleh, ki so [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 6. DEL

Kako naprej? Za nami je leto 2016, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic z namenom širjenja njihove lokalne pridelave. Da bi povečali pridelavo in samooskrbo s stročnicami, ki jih v glavnem kupujemo v tujini, smo ga tudi v slovenskem kmetijstvu obeležili z različnimi dogodki za več stročnic na njivah [...]

Več zrnatih stročnic v kolobarju in na krožniku 7. DEL

Kako kuhamo zrnje stročnic? Zrnje preberemo in operemo. Kuhamo tri minute v vreli vodi. Odlijemo vodo in prelijemo zrnje s svežo vodo, v kateri ga namakamo čez noč. Zjutraj vodo ponovno odlijemo in kuhamo v sveži vodi okoli 45 minut oziroma do mehkega zrnja. Na začetku kuhanja dodamo lovorjev list ali druge začimbe po okusu, [...]

Vpliv biotske pestrosti na semena

Konec novembra je v Radovljici potekal dvodnevni seminar, ki ga je organiziralo Združenje Demeter Slovenija v sodelovanju z Zvezo biodinamikov Slovenije in Sekcijo za kmetijstvo v Dornachu. Seminar je vodil Jean-Michel Florin, ki skupaj z Ulijem Hurterjem vodi Sekcijo za kmetijstvo v Dornachu v Švici. Florin je tudi koordinator Zveze biodinamikov v Franciji, soorganizator dvoletnega [...]

Anton Komat: »Boj za semena preživetja postaja boj za preživetje Evropejcev« – Vojna za semena 6. del

Ob teh jasnih in odločnih zahtevah evropskih državljanov prepoznamo vso globino problema poskusa privatizacije rastlinskih virov. Še dobro, da obstoji manjšina, ki se dobro zaveda, kam peljeta vsesplošna brezbrižnost in apatija večine. Ko sem bral besedilo bruseljske uredbe, nisem mogel verjeti lastnim očem, kajti tam je črno na belem pisalo, da je ta »nujni ukrep« [...]

AVTOHTONO SLOVENSKO SEME 1. del.

Še pred nekaj desetletji, približno do leta 1950, je bilo povsem običajno, da so kmetje sami pridelali seme za naslednje leto. Vedeli so, da brez dobrega semena v naslednji sezoni ne bo pridelka, zato so se pri pridelavi semen zelo potrudili. Danes je zgodba povsem drugačna. Dovolj dobro seme lahko za ugodno ceno dobimo že [...]

AVTOHTONO SLOVENSKO SEME 2. del.

Slovenija nekoč - Nekoč je imela skoraj vsaka slovenska vas svojo sorto fižola, pšenice in krompirja. Skoraj vsaka kmečka gospodinja je imela svoje seme solate in drugih vrtnin, ki ga je skrbno hranila, pa tudi izmenjala za kakšno drugo seme skupaj z navodili, kako iz njega uspešno pridelati zdravo domačo zelenjavo. Seme so skrbno ohranjali [...]

AVTOHTONO SLOVENSKO SEME 3. del

Avtohtone in udomačene sorte - Avtohtone slovenske sorte so nastale iz avtohtonega izvornega semena iz naših krajev in niso bile načrtno žlahtnjene. Predeluje, razmnožuje in vzdržuje se jih v Sloveniji. Avtohtone slovenske sorte so delo in dediščina naših prednikov, slovenskih kmetov. Za razliko od avtohtonih sort so slovenske udomačene sorte različne sorte tujega izvora, ki [...]

AVTOHTONO SLOVENSKO SEME 4. del

Razlika med avtohtonimi in hibridnimi sortami - Hibridne sorte so sorte, ki so prilagojene in uspešne samo v določenih pogojih. So produkt dela človeka, ki je namenjen za masovno pridelavo in globalni trg. Zato lahko isto hibridno sorto načeloma uspešno gojimo tako v Mehiki kot v Sloveniji. Dejansko pa so seveda razmere v Mehiki povsem [...]

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih