Nina Bogunić, julij 2013

Evropska komisija je pod pritiskom javnosti spremenila predlog direktive, ki bi posegal v pravice do proste izmenjave semen, kar bi imelo neposredni vpliv na našo ekonomijo, agrikulturo, in kar je najpomembnejše, vpliv na okolje, biotsko raznovrstnost, našo prehrano in zdravje. Nov predlog tokrat naj ne bi omejeval uporabo semen zasebnim in nepoklicnim vrtičkarjem ter ne bi vplival na izmenjavo tradicionalnih in redkih vrst.

Predlog je sicer boljši od prejšnjih osnutkov, kljub tej prvi zmagi pa se nevladne in okoljske organizacije bojijo, da vojna še zdaleč ni dobljena. Ta je sprva dovoljeval uporabo le predpisanih in registriranih semen pri evropski agenciji, medtem ko bi bila uporaba in izmenjava starih, avtohtonih, sort kazniva. To bi pomenilo uporabo večine semen tistih multinacionalnih podjetij, ki imajo denar za registracijo svojih semen, medtem ko bi ista uredba pomenila smrt za manjša semenarska podjetja in male kmete, prav tako kot tudi za vsa semena starih in redkih vrst. Pri čemer moramo vedeti, da multinacionalke ponujajo predvsem hibridna in gensko spremenjena semena.

Pomen avtohtonih semen

Naši predniki so dolga stoletja pridelovali kulture, ki so se prilagajale določenemu prostoru, sestavi prsti, podnebju in drugim pogojem dežele. Iz roda v rod so se zbirala najboljša semena, kar je pomenilo dolg proces selekcije najboljših lastnosti, kot so v prvi vrsti odpornost, okus, hranilnost in rodnost. Avtohtona semena tako tvorijo bogato pestrost in biodiverziteto ter med drugim nudijo rastlinske vrste hrano tako nam, kot tudi živalim.

Znanost nam z uporabo hibridnih semen obljublja določene prednosti, kot so visoki hektarski donosi, boljša odpornost in s tem večja ekonomska učinkovitost. Prevečkrat pa pozabijo dodati , da so hibridi uspešni le v določenih pogojih, medtem ko v spremenjenih pogojih, ki vladajo v naravi, postanejo neučinkoviti. Zgodba z gensko spremenjenimi semeni pa je še veliko bolj nevarna, saj je tem semenom odvzet, dodan ali spremenjen genski zapis, da bi pridobili želene lastnosti. Tako je seme koruze gensko ”obogateno” denimo z geni podgane, penicilina in raznih bakterij. Nevarnosti, na katere nas opozarjajo strokovnjaki, je preveč, če izpostavimo le nekatere, so te naslednje: neobvladljive in nenadzorovane spremembe genoma, možnost oživitve spečih virusov in aktivacija rakotvornih genov, povečana je potreba po herbicidih, ogrožanje biotske raznovrstnosti…

Ironija: lačni kmetje

Svetovna trgovinska organizacija že dolgo posega v biotehnologijo in semensko industrijo, vse z namenom pridobivanja monopola nad semeni v industrializiranem svetu. Prvih pet velikanov– Monsanto, Novartis, AstaZeneca, DuPont in Aventis, predstavljajo že skoraj dve tretjini svetovnega trga pesticidov (60%), skoraj četrtino (23%) na komercialnem trgu semen in skoraj 100% gensko spremenjenega trga semen.

Hude posledice tovrstnega semenskega upravljanja so se pokazale v Indiji, kjer so se kmetje zadolževali podjetjem kot je npr. Monsanto, z gensko spremenjenimi semeni, ki imajo licenčne pravice do semen. Podjetja so s kmeti podpisala pogodbe, katere zavezujejo k uporabi njihovih semen, ki jih morajo vsako leto posebej kupovati, saj je kakršnokoli razmnoževanje semen prepovedano. Ob primeru slabe letine, kmetje dolga niso mogli odplačevati, kar jih je pehalo v revščino, lakoto in samomore. Zato so se v Indiji že uspešno organizirala različna gibanja in organizacije, ki ščitijo kulturno in naravno bogastvo Indije, ki se skriva v avtohtonih semenih. Organizacije kot so The Bija Yatra in Navdanya, želijo zaščititi naravno dediščino in s tem pravico malih kmetov, da sami upravljajo s svojimi semeni.

Slovenski varuhi prihodnosti

Kljub zaskrbljujočemu dejstvu, da smo izgubili že več kot 80 odstotkov avtohtonih semen ter da imamo le okoli 10 odstotno samopreskrbo z lastnimi semeni, smo tudi doma začeli delati pozitivne korake v smeri ohranitve nacionalne dediščine. V Sloveniji zbiramo pomembna semena že od II. svetovne vojne naprej. V Slovenski rastlinski genski banki tako hranimo semenske materiale kmetijskih rastlin več kot 3.000 avtohtonih genskih virov v obliki semen, trajnih nasadov ali v obliki klonskega materiala oziroma tkivnih kultur.

Močno aktivna društva na našem prostorju se trudijo s svojimi številnimi iniciativami, projekti in akcijami, da bodo avtohtona semena ostala v naših rokah in dostopna vsakomur, kajti le na ta način bomo lahko obdržali znanje in prehransko neodvisnost. Tako lahko že danes vsak zainteresiran posameznik postane član društva Varuh semen, ki v katerem zbirajo, hranijo in si izposojajo semena. Vsak član lahko iz semenske knjižnice pridobi seme določene sorte, za katero prevzame odgovornost, ga posadi in na koncu lastne sezone sposojeno število semen vrne. Da semena krožijo, skrbijo tudi različna društva kot so Zeleni krog, Fundacija za ohranitev semen ter Ekocivilna iniciativa Slovenije s projektom Štafeta semen, pa tudi podjetje Moro, ki je zelo aktivno vključeno v dejavnost zaščite in ohranitve avtohtonih semen.

Skupno lastništvo

Vedno večje aktivnosti in pobude na temo ohranjanja semen kažejo, da se pravzaprav vedno več ljudi zaveda pomembnosti naravnega izročila. Stara avtohtona semena, tako kot voda in zrak, niso lastnina od kogarkoli, temveč so naša skupna dediščina, ki mora ostati dostopna vsakomur. Semena ne pomenijo le prehranske varnosti, temveč so ključna za obstoj človekovega življenja.


Izjava

Irena Moro, direktorica in lastnica družbe Moro:

Semena so najpomembenjša naložba

»Občini Radovljica smo na pobudo župana Cirila Globočnika donirali avtohtona semena, ki so jih nato najemniki pettisoč kvadratnih metrov občinske zemlje prejeli brezplačno. Tako smo zagotovili, da so vrtičkarji sejali in sadili avtohtona slovenska semena.

Sicer pa sem tudi pobudnica in soustanoviteljica inštituta Ekosemena, saj je po mojem prepričanju – poleg naložb v zlato – naložba v seme rastlin ena od najpomembnejših naložb za prihodnost. Pričakujem in verjamem v podporo politike v Sloveniji, predvsem v kmetijskega ministra dr. Dejana Židana, ki ima po mojem mnenju eno od ključnih vlog pri odločitvi, da Slovenija prepove uvoz gensko spremenjene krme za živali ter da se opredeli in podpre pobude glede ohranitve semen! Slovenija je resnično tako majhna država z malo prebivalci, da tovrstnega svetovnega nadzora multinacionalk ne potrebujemo. Zavedati se moramo, da je namen sedanje svetovne krize doseči centralizacijo svetovnega nadzora nad financami in hrano!«

[tagline_box backgroundcolor=”#013100″ shadow=”yes” border=”1px” bordercolor=”” title=”Semenske banke” description=”Povsod po svetu se krepijo pobude in povezovanja v smeri ohranjanja semen. Tako so v letu 2006 evidentirali že več kot tisoč genskih bank, v katerih hranijo 6 miljonov semenskih vzorcev. Med najbolj poznanimi je norveška semenska banka Svalbard Global Seed Vault, ki jo je norveška vlada in skupina mednarodnih raziskovalnih organizacij ustanovila leta 2004. Lokacija je bila uradno odprta 2008, od Severnega tečaja je oddaljena le 1.300 km, kar predstavlja idealno hladilnico za shranjevanje semen, v kateri do sedaj hranijo 740.000 vzorcev semen. Semena hranijo v 130 metrov globoko v skali, približno 140 metrov nad gladino morja, v posebnih hladilnicah, ki so varne pred sevanji, jedrsko kontaminacijo in potresi. Banka bo delovala tako, da semena vzdržujejo različne države, pri čemer se semena aktivirajo in vrnejo državam, v primeru, da bi ta vrsta postala ogrožena.Daleč največja svetovna semenska banka pa je Millenium Seed Bank Project (Semenski projekt tisočletja), ki se nahaja v bližini Londona v Veliki Britaniji. Ta semenska banka je približno stokrat večja od norveške, v njej je shranjenih na milijarde semenskih vzorcev, njihov končni cilj pa je zbrati celotno biotsko pestrost našega planeta.”][/tagline_box]

2017-04-16T21:34:17+01:00 Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih