Vrtičkarji pozor! Preverite kakšna semena kupujete

Počasi prihaja čas, ko bodo vrtičkarji začeli s prvimi opravili na vrtu. Najprej pa je seveda na vrsti nakup semen. Ko sem malce prebirala objave na družbenih omrežjih, sem opazila, da so ljudje precej zmedeni ob obilici semen, ki jim jih ponujajo trgovci. Ker so semena danes velik posel, se na naših prodajnih policah znajde marsikaj. Še posebej je treba biti pozoren na semena, ki jih prodajajo v velikih trgovskih hišah in jih na veliko oglašujejo kot ugodna. Nekatera nimajo niti natančnih oznak od kod prihajajo, niti kako so bila pridelana. Ali to pomeni, da nam v vrečkah lahko podtaknejo tudi GSO (gensko spremenjeni organizmi)?

Da je mogoče prav vse, smo se lahko prepričali že pred petimi leti, ko so na naše tržišče prišla semena blagovne znamke Royal seeds, ki so jih zapakirali v povsem enake vrečke kot jih je imela Semenarna Ljubljana. Mimogrede, v enakih vrečkah jih prodajajo še danes. O kvaliteti njihovih semen ne morem reči nič, ker jih še nikoli nisem posejala. Podjetje Royal seeds, kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, je podjetje s 30 letno tradicijo, ki deluje po vsem svetu in se ukvarja tudi z genetskimi modifikacijami in izboljšavami.

Ker vemo, da danes že večina semenarn deluje pod okriljem multinacionalk, je dobro trikrat premisliti, ko se odpravimo kupovat semena. Za naše zdravje ni dovolj, da imamo svoj lasten vrtiček. Če nanj posadimo semena, ki so tretirana s pesticidi ali gensko spremenjena, bomo sicer pridelali svojo zelenjavo, zdrava pa ne bo. Na kaj moramo biti danes, ko je trg preplavljen z vso mogočo ponudbo, še posebej pozorni, smo povprašali ljudi, ki se na to spoznajo.

 

Meta Vrhunc, ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica društva Ajda Vrzdenec ter borka za pravice in varovanje Zemlje in nasprotnica uporabe gensko spremenjenih organizmov.

Upravičeno smo lahko žalostni nad tem, kakšen postaja svet, kako resnične dosežke kulture naših prednikov, izgubljamo. Zemlja izgublja plodnost, rastline degenerirajo, strupi, ki jih nihče ne prepove, uničujejo eno in drugo in v prehranski vrsti zdravje živali in človeka.

Pri razmišljanju na tem mestu ne smemo zastati. Za vse, kar se v svetu dogaja, smo sokrivi. V družbi z delitvijo dela kot jo imamo, je potrošnik tisti, ki s svojim nakupom usmerja novo proizvodnjo. Torej je s svojimi nakupi odločilni faktor uničenja, tako zemlje, kot tudi svojega in zdravja svojih otrok.

Odločitev, da skušamo vsaj del svoje hrane pridelati sami, je ta čas zelo potrebna. Da bodo pridelki res boljši kot tisti iz trgovine, se bomo morali seveda marsičesa naučiti. Čisto praktičnih opravil, predvsem pa tudi drugačnega razumevanja pomena zemlje in rastlin in našega odnosa do njih.

Če je danes tema izbira pravih semen, je dobro vedeti, da so si več kot 90% vseh semenarn prilastile multinacionalke. Le zakaj? Kdor obvladuje področje hrane, obvladuje narode, je bila baje poimenovana strateška odločitev velikih pred skoraj 50 leti. In področje prehrane so seveda najprej semena. Le tisti ki jih ima, lahko hrano prideluje in to, kar iz semen zraste, je odvisno od tega, kaj v teh semenih je. Hibridi, ne primer, so na poseben način pridelana semena, ki prinašajo obilen pridelek. Rastline pa so zaradi stiske, v katero so rastlino v postopku pridelave semen vodili, tako slabotne, da plodovi iz hibridnih semen kaljivih semen ne oblikujejo. Biodinamiki vemo, da se po tem, ali rastlina oblikuje dobro kaljivo seme ne sklepa le na reproduktivne energije, ki jih s tem daje ali ne daje v prehransko verigo, temveč tudi na energije vitalnosti, ki jih na zunaj vidno, ne moremo tako hitro določiti. Tako lahko iz hibridnega semena pričakujete visoke pridelke s slabimi prehranskimi kvalitetami, četudi jih boste pridelovali brez strupov. Za prodajalca semen je to idealno. Potrošnik bo seme vsako leto znova moral kupovati in kupiti bo moral tisto seme, ki ga koncerni na trg sploh dajo. Semena, ki jih prinašajo na trg multinacionalni koncerni, so selektirani praviloma samo na visoke pridelke, kakšni tehnološki postopki so pri pridelavi uporabljeni, ne vemo, semena so pogosto razkužena s sredstvi, ki zemlji in človeku škodujejo. Vsekakor se vprašanje zdravja rastlin tam zanemarja. Rastline v času razvoja veliko zbolevajo in pri konvencionalni pridelavi, je slabo zdravje rastlin takoj razlog uporabe tako imenovanih fitofarmacevtskih sredstev, ki pridelek, kar se videza tiče zagotovijo, slabo zdravje rastlin ostaja, zemlja in pridelek pa sta obremenjena z ostanki strupov, ki rušijo tudi zdravje človeka.

Pridelovanje lastne zelenjave je smiselno, če bo pridelek res zdrava hrana. Zelo temeljna odločitev za doseganje tega cilja bo, da kupite za pridelovanje semena, pri katerih pridelavi je igrala selekcija na dobro zdravje in neomejeno bodočnost prvo vlogo. Morda bo pridelek nekaj manjši. Z izpopolnjevanjem znanja pa tudi ne nujno. Zdravje rastlin bo bolj trdno, rastline bodo prinašale človeku kar sam nujno potrebuje, energije vitalnosti in reproduktivnosti in z malo znanja bomo seme morali kupiti samo enkrat, za naslednji posevek ga pri običajnih vrtninah že lahko pridelamo sami.

Semena, ki prinašajo s seboj te lastnosti, so semena z ekološko blagovno znamko, bolje še semena Demeter kvalitete, četudi se morate tudi pri teh izogibati hibridom! Pridelovanje hrane iz takih semen je prispevek za izboljšanje zdravja pa tudi varnosti zagotavljanja semen za bodočnost.

 

Maja Kolar, Združenje Demeter Slovenija, Biotehniški center Naklo

Pred odločitvijo o nakupu semena, zelo natančno preglejte semensko vrečko. Tu ni prostora za naglico. Če na njej najdete ekološki ali Demeter certifikat, potem ste lahko prepričani, da to seme ni gensko manipulirano. Tako seme je podvrženo strogim ekološkim in Demeter smernicam pridelave. Na semenski vrečki preverite še, od kod seme izvira, kakšna je pričakovana kaljivost in uporabnost. Tudi to je zagotovilo za kasnejši uspeh. Večjo možnost za uspeh ima seme pridelano v podobnih klimatskih pogojih, kot jih imamo v Sloveniji. Če pa uspemo najti ekološka ali Demeter semena starih slovenskih sort, ki so že prilagojena na naše razmere, še toliko bolje.

Če boste kupili seme, ki je bilo pridelano v toplejšem klimatskem območju, morda v prvem letu ne bo takega uspeha, kot bi si ga želeli, saj je v semenu shranjena informacija, v kakšnih pogojih je bilo pridelano. Če boste iz teh rastlin pridelali lastno seme, si boste na ta način zagotovili uspeh v kasnejših letih. Pomembno je vztrajati in naš trud ob lastni pridelavi semen bo bogato in okusno poplačan. Saj konec koncev še kako velja star pregovor: »Kar seješ, to žanješ!«

Če po pomoti kupite seme v raznobarvnih vrečkah, brez prej omenjenih certifikatov in opazite, da je le-to pobarvano v različne barve, to pomeni, da ste kupili seme, ki je bilo tretirano s pesticidi. Tako seme je za ljudi strupeno. V teh semenih so že v kali zatrli tisto, kar naj bi semena nosila in to je vitalnost in življenje. Iz takih semen ne morete dobiti tistega kar človeško telo potrebuje. Gre za semena, ki za svojo rast potrebujejo kemijo, kar je pa vsekakor v nasprotju s tistim, kar si želimo na svojem koščku zemlje.

Samo živa semena so semena prihodnosti. Ljudje za ohranjanje zdravja potrebujemo rastline, ki so stabilne same v sebi, ki imajo uravnoteženo in harmonično rast in so odprte za vplive iz okolja in njihove naravne ritme. Samo tako seme in rastline nosijo v sebi živost, vitalnost, ki jo prenašajo na človeka. Samo iz semen, ki so bila pridelana na naravi prijazen način in v ritmu z naravo, lahko pridobimo najkakovostnejšo prehrano za človeka in pridelava lastnih semen je skorajda edina pot v prihodnost.

Problem pa je tudi v tem, da je zaščita biološke raznovrstnosti in razvoja sort, ki so prilagojene lokalnim razmeram in zahtevam, ovirana zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi evropska semenska uredba je naklonjena industrijskemu žlahtniteljskemu sektorju.

Na srečo so se z veliko mero kreativnosti in pionirskega duha, pojavile nove oblike financiranja in nov podsektor ‘neprofitnega ekološkega žlahtnjenja’. Kljub temu, da je kronično podhranjeno in so njegove naloge in izzivi zasenčeni s strani multinacionalk, pa je po postavljanju temeljev sedaj napočil čas, da se ekološko žlahtnjenje rastlin še bolj utrdi, zlasti preko socialnih in finančnih mrež, zato da bodo ekološka semena lahko konkurirala na trgu.

 

Anton Komat, naravovarstvenik in svobodni raziskovalec.

Ko kupujete semena je dobro upoštevati troje:

  1. Preverite datum izteka kaljivosti semen, ki je na vrečici. Pogosto se dogaja, da semenarji (trgovci) neprodano seme prepakirajo v nove vrečke in mu “podaljšajo” rok uporabnosti. Posledica je nekaljivost, najbolj očitna pri korenovkah.
  2. Preverite, če seme ni tretirano s pesticidi, kar mora biti izpisano. Najbolj pogosto so to fungicidi ali insekticidi. Uporabljene so zelo učinkovite aktivne snovi, ki delujejo kot sistemiki, torej se vgradijo v rastline. Na fungicide so izjemno občutljivi deževniki, insekticidi pa pomorijo razkrojevalce (dekompozitorje), ki omogočajo kroženje snovi v tleh.
  3. Če kupite semena z oznako F1, morate vedeti, da njihova rodnost v naslednji generaciji pade na manj kot 50%.

 

Anamarija Slabe, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj, pobudnica organiziranega ekološkega vrtnarjenja med otroki (program Šolski eko vrt)

Ekološka in po možnosti lokalna pridelava mora postati glavna usmeritev. Avtohtone sorte so za nas zelo pomembne, ker so prilagojene na rastne razmere v našem okolju. Zato so pogosto tudi bolj odporne na bolezni in škodljivce, ki se pojavljajo pri nas. So pomemben vir lastnosti (oz. genov) za možne nove sorte, izboljševanje obstoječih ipd. So del (kulturnega in tehnološkega) izročila naših prednikov. Kmetijska biotska raznovrstnost je po pomenu primerljiva z “naravno” biotsko raznovrstnostjo. V knjižici z napotki za vzgojo šolskih eko vrtov, med drugim opozarjamo tudi naj bodo ljudje pozorni na vrečke s semeni Royal seeds. Gre za blagovno znamko, ki jo trži slovensko podjetje Semina. Na svoji spletni strani pravijo, da je druga blagovna znamka, ki jo tržijo, Syngenta (ki proizvaja pesticide in semena, tudi GSO; Syngento je nedavno kupilo kitajsko podjetje ChemChina). V kakovost semen se ne bom spuščala, popolnoma skopirati videz Semenarnine vrečke z jasnim namenom zavajati slovenske kupce, pa se mi zdi navadna grdobija. Ali ne bi tudi vi podvomili v kakovost, če je treba robo očitno prodajati na goljufiv način? Za ohranjanje sortne čistosti oziroma tipičnih lastnosti določene sorte, pri nas skrbi Semenarna, za kar ima na Ptuju lasten poskusno-selekcijski center. Pridelujejo različne zakonsko opredeljene kategorije semen. Semenarjenje je zahtevno delo! Semenarna se tudi načrtno trudi vzdrževati in promovirati slovenske avtohtone in tradicionalne sorte, kar pa tujim semenarskim hišam ni prehuda skrb. Podobno velja tudi za Amarant, ki pa poleg tega prideluje oziroma prodaja tudi izključno ekološko seme.

 

Fanči Perdih, organizatorka semenske pridelave za ekološko semenarsko hišo Amarant.

Sem organizator semenske pridelave za ekološko semenarsko hišo Amarant. Naša semena so pridelana delno v Sloveniji, delno v sosednjih državah, ki imajo podobno klimo, kar je pri ekoloških semenih bistvenega pomena, saj so bolj senzibilna (občutljiva na klimatske spremembe).

Ekološka semena so zaradi specifike pridelave dražja vendar skrbimo, da je njihova kvaliteta na zelo visokem nivoju tako glede kaljivosti, kot odbire rastlin, ki imajo poleg prilagojenosti na okolje tudi dobro gensko zasnovo. Razlika med konvencionalnimi in ekološkimi semeni je v tem, da mi ne ponujamo hibridov (na vrečkah označeno ime z F1), temveč le klasične sorte, ki skozi generacije vzgoje na ekoloških kmetijah jačajo odpornost.

Bistvena razlika pri vzgoji je, da naše semenske rastline niso negovane z mineralnimi gnojili in pesticidi, temveč si morajo same pridobiti odpornost na bolezni.

V semenski zakonodaji pa je razlika glede zahtev o zdravstvenem stanju!

Konvencionalna semena smejo biti okužena do 5%, v tem primeru je potrebno seme razkužiti. Ekološka semena morajo biti 100% zdrava, saj je razkuževanje prepovedano.

Zato vsem, ki kupujete semena priporočam, da si dobro ogledate, kaj na vrečki piše in ne kupujete le po lepih slikah.

Najpomembnejša je sorta, saj je od nje odvisno, kdaj bomo sejali, kdaj pobirali in kakšen pridelek bomo dobili.

Če že kupujete konvencionalna semena, kupite tista, ki niso razkužena!

Če pa posegate po ekoloških semenih, se morate zavedati, da imajo ta semena radi tudi škodljivci.

 

Andreja Tomšič, vodja projektov za blagovne znamke Semenarna Ljubljana

Vrečke s semeni morajo na embalaži vsebovati označbe, ki so določene po zakonu in verjetno to velja tudi za GSO. V Semenarni teh semen ne tržimo. Seme, ki ga tržimo v Semenarni Ljubljana tudi ni razkuženo. Ali je seme razkuženo, mora biti navedeno na embalaži. Sicer pa to, da je seme razkuženo pomeni, da se učinkovine s plasti, s katero je obdano razkuženo seme, ne prenašajo na rastlino in zato ta rastlina ni nevarna za zdravje. Seveda pa ta semena niso primerna za vzgojo kalčkov.

 

Nives Adamič Kričaj, vodja certifikacijske enote ekološkega kmetijstva-pridelava

Z vidika ekološkega nadzora, vam lahko posredujem le podatek, da so izvajalci vključeni v postopek certificiranja ekološkega kmetijstva dolžni nabavljati ekološka semena in ob tem pridobiti dokazila iz katerega je razvidno, da gre za ekološko seme. Izjemoma in samo v primeru, da ni na voljo določenega semena, lahko z odobritvijo kontrolnega organa izvajalci vključeni v postopek dokupijo konvencionalni, vendar NERAZKUŽEN semenski material.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano najdete tudi podatkovno zbirko ekološkega semenskega sadilnega materiala, vključno s kontaktnimi podatki o ponudnikih – http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/podatkovna_zbirka_ekoloskega_semena_semenskega_krompirja_in_vegetativnega_razmnozevalnega_materiala/

 

Irena Moro, lastnica podjetja Moro in soustanoviteljica Inštituta Ekosemena

Kot družbeno odgovorno podjetje, se v družbi Moro čutimo odgovorni, da del znanja in dosežkov vrnemo okolju, kjer delujemo. Tako kot je zlato že tisočletja dobra, varna naložba, vedno bolj pomembna naložba postajajo tudi semena, sploh ohranitev avtohtonih vrst semen. Semena so postala novodobno zlato. Ker velike korporacije z gensko spremenjenimi semeni vse bolj v pozabo izpodrivajo pristna, starodavna semena, smo se v Inštitutu Ekosemena sprva odločili, da denar doniramo v nakup semen pridelanih na ekološki način, lani pa smo šli še korak naprej. Povezali smo se s Cirilom Globočnikom, županom občine Radovljica, ki nam je pomagal realizirati projekt hranilnice semen. V projekt so se vključili vsi župani Zgornje Gorenjske, ki nas tudi finančno podpirajo. Denarna sredstva za hranilnico semen poleg družbe Moro prispeva še nekaj osveščenih slovenskih podjetij in posameznikov, priključil se nam je tudi odvetnik Aleksander Čeferin. Verjamem, da nas bodo finančno podprla tudi druga podjetja v Sloveniji, ki jim je mar za prihodnost in zdravje ljudi. Ker so Združeni narodi lansko leto razglasili za leto stročnic, smo se odločili, da bomo v hranilnici semen najprej začeli semeniti stročnice. Nalogo bomo zaupali kmetom z ekološkimi certifikati.

 

Oznake na vrečkah s konvencionalnimi semeni

P = starševska generacija rastlin, ki mora biti čista sorta

F1 (first filial) = je potomec, ki je nastal z direktnim križanjem dveh starševsih P rastlin. Značilno zanje ja, da večinoma prekašajo sorto staršev po rasti, zdravju oz. odpornosti na bolezni in škodljivce, lepoti cvetov ali kvaliteti sadežev. Problem teh semen je v tem, da njihova rodnost naslednje leto pade za več kot 50%.

F2 = je potomec dveh križancev F1 s samooploditvijo. Seme F2 ni kaljivo ali pa slabo kaljivo, rastline bodo slabotne in neodporne na škodljivce.

 

VIR: revija Zarja

2018-01-22T09:53:03+02:00 Iz medijev|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih