Intervju z Jean-Michel Florinom, biodinamikom mednarodnega slovesa

Semena morajo postati skupno dobro

Jean-Michel Florin je študiral kmetijstvo in naravovarstvo v Franciji in goetheanistične znanosti v Dornachu v Švici. Skupaj z Uelijem Hurterjem in Thomasom Lüthijem je koordinator biodinamične zveze v Franciji in vodja Sekcije za biodinamično kmetovanje v Dornachu v Švici. Je eden od začetnikov biodinamičnega izobraževanja v Franciji. Vodi seminarje in predavanja s področja biodinamičnega kmetovanja, rastlin, pokrajine, zdravilnih rastlin po načelih goetheanističnega pristopa opazovanja. Je član upravnih odborov različnih združenj, predsednik  Helichryse (združenja za študije zdravilnih rastlin) in avtor ter soavtor številnih knjig in mednarodnih člankov s področja biodinamike. V zadnjem času vodi tudi številna predavanja za vinogradnike.

Florin, ki živi v Colmarju v Franciji, je tudi dober poznavalec Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja in eden redkih, ki zna na razumljiv način ljudi uvesti v Steinerjevo razmišljanje in opazovanje rastlin, živali in narave nasploh. Ima tudi izjemen čut za delo z ljudmi. Skromen gospod z neverjetno širokim znanjem, ki ga z veseljem deli z drugimi. Novembra je bil že tretjič v Sloveniji, kjer je v organizaciji Združenja Demeter Slovenija vodil dvodnevni seminar z naslovom – Biodinamični preparati – včeraj, danes,  jutri.

Ker je goreč zagovornik biodiverzitete in je nad biotsko pestrostjo, ki jo imamo na Gorenjskem in v Radovljici (biodinamični šolski učni vrt, številni mali vrtički, Obla Gorica, Volčji hrib, naravoslovna učna pot ob Savi) naravnost navdušen, smo ga povabili na čaj in pogovor o semenih.

 

Menda ste zelo navdušeni nad biotsko pestrostjo na Gorenjskem, še posebej vas navdušujejo številni majhni vrtovi v Radovljici, pa tudi pestrost rastlin na Obli gorici, ob naravoslovni učni poti ob Savi in nenazadnje biodinamični šolski učni vrt.

Tu sem bil dva tedna in sem opazil, da imate na vrtičkih zelo pestro bogastvo rastlin, po drugi strani pa me je navdušila pestrost divjih rastlin, ki jih omogoča zelo razgibana narava. Na eni strani gore, vmes doline. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti je, ali si želite to biodiverziteto ohraniti? S pozidavo in novimi cestami jo boste zelo hitro lahko izgubili. V Franciji se nam je to že zgodilo.

Se v Sloveniji lahko pohvalimo, da imamo biodiverziteto, ki je v drugih državah nimajo več?

Seveda. Če za primer vzamete Švico. Tam je vse preveč čisto, pa ne mislim na čistočo kot tako. Za njihovo kmetijstvo je značilno, da imajo na enem mestu nasajene predvsem monokulture, pa še te so posejane čisto do cest in drugih objektov. Ker ne puščajo prostih pasov, ni več divjih rastlin. Posledica je, da tudi ptic in prostoživečih živali ni več. Pri vas vse to še imate. Za biodeverziteto je zelo škodljivo tudi konvencionalno kmetijstvo, saj proizvaja zelo veliko dušika, ki ga divje rastline ne marajo. Tretji aspekt ohranjanja biodevezitete so divje živali. Na travnikih kjer rastejo redke rastline, kot so denimo orhideje, so za to zaslužne predvsem ovce. Ker vsako leto temeljito popasejo travnike, na ta način rastlinam omogočijo, da ponovno zrastejo. Za ohranitev biodiverzitete je zato pomembno, da najdemo možnosti, kako vključiti živali v določen del pokrajine.

Sekcija za biodinamično kmetovanje v Dornachu kjer delate kot vodja te sekcije, se zavzema, da bi ljudi ozavestili, da so semena skupno dobro in da nam bodo semena pridelana na pravi način prinesla bolj kakovostno in zdravo življenje.

Ker so stare sorte rastlin delo naših prednikov, morajo ta semena postati skupno dobro. V prihodnosti bomo iz njih lahko ustvarili nove sorte. Še največji problem, ki se pri tem kaže je, na kakšen način bomo plačevali žlahtnitelje semen.

Kako torej zagotoviti denar za žlahtnitelje?

Primer dobre prakse imamo v Nemčiji. Ko je žlahtnitelj dr. Berthold Heyden, ki živi blizu Bodenskega jezera, požlahtnil novo sorto pšenice za peko kruha, so se dogovorili, da bo v ceni tega žita en del namenjen žlahtnitelju. To je dober način kako ozavestiti potrošnike, da potrebujemo nove sorte in da jih je na nek način treba tudi plačati.

Na kakšen način pa bi ljudi ozavestili, da v trgovinah ne bi več kupovali semen samo glede na to ali jim je všeč fotografija rastline na vrečki in ali je seme dovolj poceni? Kako ljudi prepričati, da je dobro odšteti malce več denarja za semena, ki so bila pridelana na ekološki način?

V Franciji že 15 let deluje mreža z imenom Semena kmetom. V njo je vključenih več kot 60 organizacij. Vsako leto mreža organizira različne dogodke na katerih ljudi osveščajo o pomembnosti semen, ki jih pridelujejo njihovi kmetje. Organizirajo tudi delavnice o semenih. Ljudi osveščajo na različnih nivojih, od potrošnikov do vrtičkarjev in kmetov.

Koliko let ste v Franciji potrebovali, da so ljudje razumeli, da je kakovostno seme pomembno?

Šlo je korak po koraku. Precej nam je pomagalo, ko smo se povezali z mrežo ekoloških trgovin v Franciji. Skupaj smo naredili letak in ga delili med ljudi. Najprej so informacije seveda dosegla tiste, ki jih je to zanimalo. Imamo pa v Franciji razvito tudi zelo močno gibanje proti gensko spremenjenim organizmom, ki ljudem ne pridiga samo o tem, da je gensko spremenjeno slabo, hkrati delajo tudi na tem, da ljudem ponujajo različne alternative. Ko so se različne organizacije začele povezovati med seboj, smo postali močnejši.

Povezovanje nam v Sloveniji ne gre preveč dobro od rok.

Kot jaz vidim situacijo v Sloveniji ne bo enostavno, je pa seveda možno. Treba je samo začeti ustvarjati mrežo. Za začetek zadošča skupina ljudi, ki pripravi konferenco o semenih. Treba je izraziti željo in povabiti ljudi k sodelovanju in seveda povabiti novinarje, da novico razširijo po državi. Nekaj takega se je oktobra zgodilo na Portugalskem. Če se pogovarjamo o semenih, je pomembno da jih postavimo v središče. Potem pa dovoliti, da vsaka skupina najde svoj aspekt zanimanja. Problem nastane, če se najde nekdo, ki druge želi prepričati, da ima samo on prav. V Franciji naša biodinamična zveza deluje kot del mreže. Dobro se zavedamo, da nas je premalo, da bi šli po svoje. Država potrebuje tako ekološka kot tudi biodinamična semena.

Ste velik strokovnjak za delo dr. Rudolfa Steinerja. Kakšne namige glede semen in semenarstva nam je dal on?

Steiner je semenu prepisoval zelo veliko vlogo. Seme je pomemben trenutek v življenju rastlin, saj se seme identificira z idejo rastline. Preko semena se rastlina lahko skoncentrira na eno točko. Ko seme vznikne, se odpre za vse sile, tako tiste, ki prihajajo iz zemlje, kot tudi za tiste iz vesolja. Preko semena poteka tudi regeneracija rastline. To je priznala tudi že moderna znanstvena botanika. Dokazano je, da rastline, ki jih razmnožujemo samo vegetativno, to pomeni, da jih razmnožujemo s podtaknjenci, postajajo vedno šibkejše. Ravno obratno pa se dogaja pri rastlinah, ki zrastejo iz semen. Znano je tudi, da iz semen rastlin, ki so bile vzgojene na konvencionalen način, ni enostavno vzgojiti biodinamičnih rastlin. Te rastline za svoj razvoj namreč potrebujejo podporo kemije, saj so zaradi pesticidov prešibke. Mogoče dajo dobre pridelke, ne zmorejo pa se zoperstavljati vremenskim neprilikam in raznim škodljivcem. Te rastline bi lahko primerjali z ljudmi, ki veliko časa preživijo v fitnes studiih. Njihovo telo je na prvi pogled videti močno, v resnici pa v njihovih mišicah ni veliko moči.

Na kakšen način se rastline regenerirajo preko semen?

Če je matična rastlina denimo imela neko bolezen, seme poskrbi, da se ta rastlina obnovi. Nova rastlina nove impulze dobiva preko semena. Ta pa moč črpa kot že rečeno iz zemlje in kozmosa.

Ali se vam zdi pridelava lastnega semena smiselna? 

Seveda. To je tudi ideja biodinamičnega kmetijstva. Pomembno pri tem pa je, da delamo z rastlinami, ki so v tem okolju doma. Samo te rastline so prilagojene na razmere kjer rastejo. Danes je velik problem tudi v tem, da sejemo semena, ki prihajajo iz drugih delov sveta.

Na Gorenjskem bomo prihodnje leto dobili hranilnico semen. Kaj menite, so le-te za prihodnost človeštva pomembne?

Seveda so pomembne, ampak le na ta način, da semen ne hranimo v banki, ampak jih tam le zbiramo in delimo med ljudi. Če semen ne sejemo, bodo slej kot prej zastarela. Semena pa morajo rasti, da lahko pride do evolucije (evolucija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo, op. avt.). Semena je namreč treba ves čas oživljati. Da pa bomo lahko imeli semensko banko potrebujemo mrežo ljudi, ki bodo ta semena sejala in bo vsak lahko semenil nekaj drugega.

Spet smo pri povezovanju in združevanju ljudi.

Brez združevanja ljudi ne vidim prihodnosti. Vsi žlahtnitelji rastlin, ki delajo na novih sortah, morajo sodelovati s kmeti. Če tega ne bo, nam ostane le še ena pot in to so laboratoriji in gensko spremenjeni organizmi.

Bi se človeštvo lahko prehranilo zgolj s hrano pridelano na ekološki oziroma biodinamični način?

Če pogledamo koliko hrane v resnici potrebuje človek za preživetje, bi bilo to seveda mogoče. Ta trenutek ljudje v povprečju pojedo več kot 4.000 kalorij na dan, kar je veliko preveč. Če vemo, da se z ekološkim načinom kmetovanja pridela okoli 20% manj hrane, bi nam moralo to zadoščati. Bi pa ta način pridelave hrane moral biti vezan na lokalno okolje. Na južnem delu sveta so že dokazali, da ekološko pridelana zelenjava daje boljše rezultate kot tista, ki je pridelana na konvencionalen način.

Po drugi strani pa s pesticidi vsako leto na svetovni ravni uničimo toliko rodovitne zemlje kot je velika Slovenija.

To je res. Že v Indiji bi lahko za okoli 20% povečali pridelavo ekološke hrane, če bi puščavo spremenili v rodovitno zemljo, tako kot so jo v Egiptu.

Kakšna je glavna razlika med semeni, ki so pridelana na ekološki način in tistimi, ki so tretirana s pesticidi?

Najbolj osnovna razlika je v tem, da so semena pridelan na ekološki način sposobna sama najti vse elemente, ki jih potrebujejo za rast. Ker so odprta navzdol proti zemlji iz zemlje počrpajo vse kar potrebujejo, ker so odprta tudi proti nebu lahko počrpajo vse tudi iz kozmosa. Konvencionalna semena pa so zaprta in sama niso sposobna poiskati tistih elementov, ki jih potrebujejo za svoj razvoj, zato jim moramo snovi dodajati umetno. Mogoče še drugi aspekt, ekološka semena vedno prihajajo iz regije kjer živimo. In samo ta semena lahko dajo hrano, ki ima svojstven okus, primeren za ljudi, ki tam živijo. Imajo sposobnost, da zrastejo v rastline, ki nam naslednje leto dajo novo seme. Ta semena si ljudje lahko potem izmenjujejo. V povezavi z žlahniteljem pa to sorto lahko tudi izboljšujejo. Pomembno je, da so ljudje za ta semena odgovorni. Ko se ljudje čutijo del nečesa, se za to čutijo odgovorni in zato lepše delajo s tem. Za razliko od semen, ki jih v laboratorijih vzgajajo v velikih korporoacijah. Podjetja kot je Monsanto pa poskušajo narediti eno seme za ves svet.

Bi morala biti ekološko pridelana semena skupno dobro, oziroma bi morala vsaka država poskrbeti, da bi ljudje imeli dostop do ekoloških semen?

Se strinjam, da bi bilo zelo pomembno, da bi se to uredilo na državni ravni. Nisem pa strokovnjak na tem področju. Problem vidim tudi v tem, ker imajo velika podjetja zdaj že apetite po tem, da bi patentirali celo divje rastline. Malo jih spremenijo in prijavijo patent. To lahko postane velik problem. Sploh zdaj, ko sta se združila Monsanto in Bayer.

Kaj menite potrebujemo zdaj nove strategije?

Proti tej veliki pošasti rabimo ogromno ljudi. V Sloveniji bi lahko veliko naredili s pomočjo vrtičkarjev. Bi bilo pa v tem primeru zelo paziti, da bodo vzgojili res dobra semena, ki jih bodo lahko uporabljali tudi kmetje.

Za konec, še enkrat in ne zadnjič. Rešitev je očitno samo v povezovanju.

Seveda. Rešitev je v izmenjavi semen in rastlin. Delati še več na tem kar že imate in v svoje vrste privabiti še več ljudi.

 

Biba Jamnik Vidic

2017-07-11T21:19:23+02:00 Intervjuji|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih