Hranilnica semen – intervju z Ireno Moro

Ekosemena – novodobno zlato

Ko sva pred tremi leti z možem z občino Radovljica podpisala pogodbo o najemu zemlje za vrtiček, mi je gospa v roke potisnila še šop vrečk s semeni. Lepa gesta naše občine, sem si mislila, ko sem odhajala iz njene pisarne. Naslednjo pomlad se je v našem poštnem nabiralniku znašla velika rjava kuverta, v njej pa spet vrečke s semeni. Takrat sem prvič zastrigla z ušesi. Kdo občanom podarja semena? Izkazalo se je, da je dobrotnica Irena Moro, ekonomistka in lastnica družbe Moro & Kunst, ki se ukvarja s prodajo zlata. »V zadnjih treh letih je družba Moro ekološkim društvom po Sloveniji, občini Radovljica in kupcem družbe Moro donirala za približno 15.000 evrov semen. To delamo zato, da bi se vrtičkarji začeli zavedati, da je pomembno kaj posejejo na svoje vrtove.«

Tudi letos spomladi so naju v nabiralniku pričakala semena. Morova semena podarja tudi zato, ker je prepričana, da so semena naša dragocena dediščina. »To dediščino smo za preživetje naše in prihodnjih generacij dolžni ohraniti. Ko sem pred približno petimi leti poslušala gospoda Komata, ki je dejal, da bodo naša polja v prihodnosti ostala prazna, ker ne bomo imeli kvalitetnih semen, mi je dal misliti. Rekel je tudi, da ko bomo enkrat izgubili določene sorte semen, jih bomo izgubili za vedno. Takrat se mi je posvetilo, da bodo ekološko pridelana semena v prihodnosti postala novodobno zlato.« Pred tremi leti je z namenom, da bi ohranila semena iz katerih bo zrastla zdrava hrana za telo in duha, s sodelavci ustanovila Ekosemena inštitut.

Na začetku je Ekosemena inštitut denar prispeval za nakup semen za vrtičkarje, letos ste projekt razširili.

Zame je družbena odgovornost zelo pomembna. Že, ko smo semena darovali občini Radovljica, nekaterim društvom Ajda po Sloveniji in društvu Planet Zemlja, je vzporedno že nastajala ideja za hranilnico semen. Ciril Globočnik, župan Radovljice nas je povabil, da projekt speljemo v Radovljici. Tako smo letos začeli vzpostavljati pogoje za hranilnico ekološko pridelanih semen kulturnih rastlin.

Kako bo delovala hranilnica semen?

Družba Moro pri svojem delu ustvarja določen presežek, ki ga doniramo različnim organizacijam. Odločili smo se, da se bomo v prihodnje bolj posvetili hranilnici semen in donirali sredstva Ekosemena inštitutu, ta pa bo za denar kupil semena pridelana na ekološki način. Ker gre za velik in dolgotrajen projekt smo k sodelovanju povabili še župane Zgornje Gorenjske. Občine bodo financirale najem prostorov in plačevale strokovnega sodelavca, ki bo delal v hranilnici. V inštitutu pričakujemo, da se nam bodo pri doniranju sredstev pridružili tudi drugi slovenski direktorji. Z nakupom ekoloških semen bodo pripomogli k ohranjanje naravi prijaznega kmetijstva, sebi pa zagotovili zdravo hrano. Pri projektu nas je že podprl Aleksander Čeferin, ki je prispeval enako količino sredstev kot naš inštitut Ekosemena, ponudil nam je tudi pomoč pri pripravi pogodb. Nekaj sredstev bodo donirali tudi naši poslovni partnerji iz tujine. V tujini, sploh v Avstriji in Nemčiji, se poslovnežem zdi zelo pomembno, da poleg posla nekaj vračajo nazaj tudi družbi. Največ denarja bodo v projekt prispevali iz Münze Österreich, 800 let stare kovnice zlata in denarja iz Dunaja. V času Avstro-ogrske monarhije in tudi že prej so ljudje semena plačevali z zlatimi kovanci, ki so še danes dobra naložba.

Kako daleč je projekt hranilnice semen?

Koncept je v okviru strokovne komisije že izdelan. Občine bodo za naslednje leto zagotovile sredstva za najem prostora v Čebelarskem centru v Lescah in za plačilo strokovnega sodelavca, mi pa denar za nakup semen. V letošnjem letu bo Razvojna agencija Gorenjske, ki bo nosilec projekta, le tega prijavila tudi na razpis za evropska sredstva. S tem denarjem bomo lahko razbremenili občine in kupili več semen.

Kako to, da se je ekonomistka začela ukvarjati s semeni?

Ko sem poslovno potovala po svetu, je pogovor vedno nanesel tudi na zdravo hrano in na pomen ekološko pridelane hrane, vzgojene na tradicionalen način. Veliko ljudi, ki poslujejo z zlatom ima v lasti tudi svoje vrtove na katere sadijo semena iz svojih semenskih bank. Zaposlene imajo celo strokovnjake za žlahtnjenje, ki na ta način poskrbijo, da semena lahko ohranijo za naslednje rodove. V Italiji na primer ima družina Diesel, ki je znana predvsem po kavbojkah, v lastni tudi ogromna polja na katerih gojijo ekološko hrano. Še najbolj pa me je prepričalo, da je treba v tej smeri nekaj narediti, ko sem pred leti v Švici na neki konferenci o zlatu spoznala človeka, ki me je popeljal v svet gensko spremenjene hrane, v laboratorije kjer se vse skupaj odvija. Takrat me je resno zaskrbelo za prihodnost Slovenije. Jasno mi je postalo, da če ne bomo na tem področju nič naredili, bomo postali odvisni od multinacionalk, ki nam bodo prodajale gensko spremenjena semena. Rekla sem si, da moram narediti vse, da pri nas do tega ne bo prišlo. Začela sem iskati ljudi, ki še gojijo stare avtohtone sorte semen.

Ste jih našli?

Kar nekaj takih ljudi v Sloveniji sem našla. Problem je v tem, da se ne želijo izpostavljati v javnosti, običajno tudi nimajo certifikatov, ki bi dokazovali, da so semena pridelana na ekološki način. Zato sem se odločila, da bomo semena v prvi fazi kupovali v semenskih hišah v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. V Avstriji bomo kupovali v semenski hiši Reinsaat, v Nemčiji v Bingenheimerju. Obe hiši imata Demeter certifikat (Demeter je blagovna znamka, ki označuje pridelke in izdelke najvišje kakovosti, pridelane po načelih biodinamike. Op. av.) Vzpostavili bomo tudi kontakt z dvema semenskima hišama v Švici. V drugi fazi pa bomo sklenili pogodbe z nekaterimi kmeti in vrtičkarji, ki bodo za nas pridelovali ekološka semena avtohtonih rastlin. Tako pridelana semena se ne bodo več samo razdeljevala, ampak tudi prodajala. Po nekaj letih se bo hranilnica na ta način lahko preživljala sama.

Občutek imam, da se ljudje pri nas premalo zavedajo kako pomembno je, da sadijo kvalitetna semena.

Res je. Marsikdo se s tem kakšna semena kupi, sploh ne ukvarja. Bolj pomembna kot kvaliteta se ljudem zdi cena in fotografija na vrečki. Tako pograbijo vrečko najcenejših, navodil in opozoril o strupenih snoveh pa ne preberejo.

Če se človek loti branja opozoril na vrečkah v katerih so tretirana semena ga lahko postane pošteno strah.

Ko sem se februarja sestala z župani Zgornje Gorenjske, sem gospoda Janeza Fajfarja, blejskega župana prosila naj nam prebere kaj piše na vrečki v kateri so bila tretirana semena. Župani so bili zgroženi. Poleg tega, da lahko ta semena prijemljemo samo z rokavicami, je v navodilih pisalo tudi, da priporočajo uporabo zaščitne maske. Zraven pa je bilo še navodilo kako ravnati, če tako seme po pomoti zaužijemo. Ko so župani to slišali, jih ni bilo treba prav nič prepričevati, da je dostop ljudi do kvalitetnih semen nuja.

Kdo vse bo vključen v projekt?

Kot že rečeno, vsi župani Zgornje Gorenjske: Ciril Globočnik iz občine Radovljica, Janez Fajfar iz občine Bled, Franc Krmar iz občine Bohinj, Leopold Pogačar iz občine Žirovnica, Tomaž Tom Mencinger iz občine Jesenice, Janez Hrovat iz občine Kranjska Gora in Stevo Ščavničar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki je nosilka projekta. Povabili smo tudi strokovnjake s tega področja: dr. Majo Kolar, predavateljico ekološke pridelave hrane iz Biotehniškega centra Naklo, dr. Marijo Gregori, vodjo Raziskovalne enote in predavateljico Biotehniškega centra Naklo, Matejo Koler, predsednico društva Varuhi semen in vodjo Semenske knjižnice iz Maribora in prof. dr. Martino Bavec, predstojnico študijskega programa ekološko kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Poleg strokovnjakov bomo sodelovali tudi z ljudmi, ki imajo veliko praktičnih izkušenj. Veselimo se sodelovanja z Meto Vrhunc, predsednico Združenja za zdravo Slovenijo in predsednico ter eno izmed ustanoviteljic Društva za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Vrzdenec, Mihaelo Zalokar, predsednico društva Ajda Gorenjska, Franca Zavodnika, prvega direktorja zavoda Demeter, pa še nekaj drugih. Ne smem pa pozabiti tudi na certifikacijski inštitut IKC pri Univerzi v Mariboru, ki bo delo strokovno nadziralo.

Če sem vas prav razumela boste semena ljudem podarjali.

To je bil pogoj občin, da se vključijo v projekt, je pa to tudi moj doprinos ljudem. Družba Moro vsak dan dobiva prošnje za razne donacije. V ta namen vsi zaposleni družbe Moro s svojim strokovnim delom prispevajo, da lahko tudi del zaslužka doniramo v Ekosemena inštitut. Po kakšnem ključu se bodo semena delila med občane pa se bodo odločili župani. Cilj projekta je, da bo tudi v prihodnje v občinah veljala prepoved sejanja gensko spremenjenih semen (GSO).

Kje vidite probleme pri pridelavi zdrave hrane v Sloveniji?

Na ministrstvu za kmetijstvo pogrešamo osebo, ki bi bila strokovna in hkrati spodbujala ekološko pridelavo hrane. Minister Židan je čudovita oseba za velike sisteme, ekološka pridelava hrane pa mu ni ravno blizu. Velik problem vidim tudi v tem, da Slovenija uvozi zelo veliko gensko spremenjene soje za hrano živali, ki se potem znajde v prehranski verigi. In vse to potem veselo pojemo potrošniki v mleku, mesu in jajcih. Naš inštitut bo delal tudi na tem, da se morajo taki prehrambeni izdelki ustrezno označiti. Pobuda za tako označevanje bi po mojem mnenju morala priti s strani potrošnikov. Ko bodo izdelki enkrat označeni, pa je na ljudeh, da se odločijo ali bodo to jedli, ali ne. Prepričana sem, da bodo potem ekološki kmetje lažje prodali svoje izdelke. Ti pa se bodo zaradi večje prodaje lahko pocenili. Naša država bi morala težiti k temu, da bi ustvarila okolje, ki bi bilo kmetom in vrtičkarjem prijazno.

Veliko delate na tem, da bi ekološka semena postala skupno dobro.

Semenarske hiše po Evropi imajo januarja prodana že skoraj vsa ekološko pridelana semena. Zato se mi zdi tako pomembno, da vzgojimo svoja. Vzgojiti je potrebno vitalna in zdrava semena. Žlahtnenje, kot so me seznanili strokovnjaki, je tudi dokaj zahteven postopek.

Kaj pa tisti, ki nimajo možnosti, da bi sami pridelovali zdravo hrano?

Če bo ekoloških kmetov veliko, bo vsak lahko imel svojega dobavitelja zdrave hrane. Sama hrano kupujem izključno pri kmetih v Sloveniji.

Projekt hranilnica semen bo imel tudi socialno noto.

V projekt bomo vključili tudi ljudi s posebnimi potrebami, ki bodo lahko pakirali semena. To je tudi neke vrste delovna terapija, kar je prakticiral že Rudof Steiner, ki je bil med drugim tudi začetnik biodinamičnega kmetovanja. Tako sodelovanje pa že prakticirajo tudi v drugih ekoloških semenarskih hišah po Evropi.

Vaša želja je, da bi se v projekt vključilo čim več slovenskih podjetij.

Prepričana sem, da se nam bodo pridružili posamezniki in podjetja. Semena, prilagojena na naše okolje, morajo krožiti po Sloveniji. Moja ideja je, da, ko bi podjetje doniralo denar za nakup semen, bi del semen shranili v hranilnici, nekaj pa bi jih poslali nazaj v podjetje kjer bi semena razdelili med zaposlene.

 

VIR: Revija Pomagaj si sam (Biba Jamnik Vidic) september 2016

 

Celoten članek si lahko preberete, če kliknete na povezavo – 03_05_pomagaj-si-sam_21-ekosemena

 

 

2017-07-23T17:40:31+02:00 Mediji o nas|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih