EKO BIO v sodelovanju z naravo

Poslikave v jamah ter zgodovinski zapisi nam kažejo, da je človek s prehodom iz nabiralništva v poljedelstvo pričel z nabiranjem, odbiranjem in hranjenjem semena rastlin, ki smo jih kasneje poimenovali kulturne rastline. Semena so tako postala del družinskega bogastva in dediščine. Kamorkoli so se plemena selila, so s seboj nesla semena. Z ustvarjanjem družinske zakladnice s semeni so naši predniki pričeli tudi z žlahtnjenjem rastlin in bogatitvijo agrobiodiverzitete. Tako smo pred približno 150 leti imeli na voljo več kot 1500 različnih vrst kulturnih rastlin in znotraj teh vrst številne varietete. Vse te varietete so nastale na podlagi sodelovanja človeka in narave in takšnemu sodelovanju danes rečemo ekološko ali biodinamično kmetovanje.
ekobio_1Z opazovanjem narave in rastlin so naši predniki pobirali semena z rastlin, ki so bile zdrave, odporne na lokalno klimo, s tistih, ki so dajale zadovoljiv pridelek iz leta v leto in so jim ustrezale glede okusa, barve itd. To seme se je iz generacije v generacijo krepilo in družina je bila vedno bolj povezana z njim. Vso to agrobiodiverziteto smo dosegli s pomočjo narave in sodelovanjem z njo. In tudi današnje seme, ki je pridelano, odbrano ter shranjeno na takšen način, ima v sebi informacijo za odpornost na lokalno klimo ter odpornost na bolezni in škodljivce. Švicarski znanstveniki so dokazali, da je stara avtohtona vrsta koruze, ki je bila gojenja in odbrana na takšen način, obdržala obrambni mehanizem, ki se povezuje s celotnim agroekosistemom. Dokazali so, da je koruza tekom selekcije izgubila obrambni mehanizem, ki ji pomaga ob napadu škodljivcev. To naravno obrambo rastline izgubijo zaradi usmerjene selekcije, ki ustvarja ozko grlo oziroma lijak in zmanjšuje aktivnost genskega koda, kar pomeni, da se povečuje delež neaktivnega dela DNK. Energija se preusmerja na določene lastnosti in na drugi strani je primanjkljaj tvorbe sekundarnih metabolitov.

Avtohtona semena, pridelana na ekološki način, ki niso bila ozko načrtno selekcionirana, so sposobnost obrambe, tvorbe sekundarnih metabolitov ter sodelovanja s celotnim agroekosistemom, ohranila. So zmožna sinteze insekticidom podobnih snovi tik pred začetkom kalitve in še kasneje, ko je kalica najbolj občutljiva za zunanje vplive. Kalica je v začetni fazi izredno občutljiva, nežna in je obdana s sluzasto snovjo, ki ji daje tako fizično zaščito pri prodiranju skozi zemljo, kot tudi zaščito proti vdoru patogenov. Ta snov pa je tudi stimulator za vzpostavitev simbioze med kalico in bakterijami ter glivami.

ekobio_2

Zdravo ekološko kaleče seme prepozna razliko med patogeno in mikorizno glivo. Ocenjuje se, da 8o% vseh rastlin v naravi tvori sožitje z glivami, ca. 90% rastlin v naravi pa je v aktivni povezavi z mikroorganizmi v tleh. Rastline izločajo snov strigolakton, ki spodbuja rast micelija mikoriznih gliv in njegovo razvejanje, s čimer se ustvari večja absorbijska površina za rastline. V začetnem stadiju kaljenja semena mikoriza pomaga kalici pri obrambi pred patogeni in pred sušo, kasneje pa ji pomaga, da le ta bolje prenese sušna obdobja in nepreskrbljenost tal s hranili. Rastline vzpostavijo sožitje z glivo različno hitro. Poizkusi nakazujejo na to, da ob prisotnosti iste mikorizne glive, ekološko seme starih sort rabi za vzpostavitev mikorize z glivo tudi do 1/2 manj časa od konvencionalno pridelanega semena. Nekateri hibridi pa so popolnoma izgubili sposobnost povezave z glivami, saj so bili žlahtneni v optimalnem okolju, kjer so bila tla bogata s hranili in niso potrebovali razviti te sposobnosti. Vnos umetnih hranil ter pesticidov v okolje negativno vpliva na delovanje mikorize. Pri ekološkem načinu kmetovanja pa ne uporabljamo umetnih gnojil in pesticidov, tako da rastline lahko izkoristijo potencial, ki jim ga omogoča zdrav agroekosistem.
Untitled-3Ekološko pridelano seme je z vidika pridelave veliko bolj prilagojeno na okoljske razmere in sposobno samoobrambe pred škodljivci in boleznimi. Ekološka semena v sebi vsebujejo informacijo, kako se povezati s celotnim agroekosistemom in zato pri njih ni potrebna uporaba kemičnih pesticidov in gnojil. Zgolj z upoštevanjem te postavke lahko z gotovostjo trdimo, da so z vidika varne hrane, samooskrbe s hrano ter trajnostne preskrbe s hrano, semena, pridelana na ekološki način, najprimernejša za pridelavo hrane.

dr. Marija Gregori, univ. dipl. ing. agr.

2017-04-16T21:33:33+01:00 Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih