Dr. Marija Gregori o različnih tipih semen

Ko listamo po katalogih semenarn, smo po navadi v zadregi, saj le ti ponujajo veliko izbiro različnih semen. Preko opisa različnih tipov semen, vam bom poskušala razložiti, kako iz te poplave semen izbrati najboljše seme zase.

Gregor Mendel je na svojem vrtu opazoval kako se specifične lastnosti vrtnega graha prenesejo iz generacije v generacijo.

 

Tujeprašne (prosto prašne) rastline

Takšno seme nastane s prosto oprašitvijo dveh rastlin iste vrste, katere se naravno oprašita/oplodita brez antropogenega posredovanja. Oprašujejo se s čebelami, metulji, trepetalkami, solitarnimi čebelami itd. Da te rastline ne izumrejo je shranjevanje takšnega semena pomembno. Uporabljajte jih zase in jih delite z drugimi. Takšna semena lahko podarite tudi organizacijam, katera zbirajo semena, jih hranijo in posredujejo naprej (Varuhi semen, ProspecieRara, Arche Noach, Semenjalnica…).

 

Avtohtona semena

Takšno seme je nastalo na rastlinah, katera so se ohranila s tujeprašnostjo že preko 50 let. Takšna populacija je lahko precej heterogena (različne velikosti rastlin, različne barve, različne odpornosti na bolezni itd.). V povprečju te sorte nimajo takšnega donosa kot izenačene sortne populacije, vendar pri avtohtonih rastlinah pridelek le redkokdaj izostane in imajo minimalne zahteve pri gojenju. Preko generacij nekateri kmetje in vrtičkarji shranjujejo tako imenovano “družinsko” seme, iz katerih dobimo rastline, katere imajo plodove ki so velikokrat boljši od kupljenih. Če želite imeti in uživati v sadovih takšnih semen/rastlin, potem enostavno takšno seme shranite. Avtohtona semena so tudi domena družbe in si jih nihče ne more lastiti.

Mnogi vrtičkarji se odločajo za sejanje avtohtonih vrst rastlin ker:

  • je okus sadja in zelenjave izrazitejši,
  • imata sadje in zelenjava boljšo teksturo,
  • ima cvetje izrazitejši vonj,
  • je sadje, zelenjava in cvetje videti bolj zanimivo/privlačnejše,
  • se sadje in zelenjava pojavljata v bogati paleti različnih barv.

 

Udomačena (tradicionalna) sorta

Je starejša sorta tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji prideluje že več kot 15 let oziroma pri vinski trti več kot 50 let in je dobro prilagojena na pridelovalne razmere v Republiki Sloveniji ter se vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Semena avtohtonih rastlin navadno ne moremo kupiti v semenarnah (le v manjših merah). Na voljo so predvsem pri kmetu ali vrtnarju doma. Ko jih najdete, pa so po navadi nekoliko dražja od masovno namnoženega semena. Nekatera avtohtona semena, pa le s težavo lahko kupimo, saj so lahko del družinske dediščine in niso dobavljiva komercialno.

 

Hibridna semena

Ta semena pridobimo od rastlin, katera so bila načrtno križana med seboj. V večini primerov so to semena, katera so bila namnožena komercialno z namenom kreacije nove rastline, s specifičnimi karakteristikami kot so npr. trdota ploda, barva, odpornost, odsotnost semen, izenačeno zorenje itd. Hibridi imajo to pozitivno lastnost, da v naš vrt lahko vnesejo različne varietete rastlin, vendar imajo to temno stran, da uporaba hibridnega semena (z vidika avtohtonih ter tujeprašnih rastlin) lahko dolgoročno uniči diverziteto rastlin. In ravno diverziteta je tista, katera skrbi tudi za odpornost rastlin na različne bolezni. Poleg tega se srečamo z bridkim dejstvom, ko sejemo potomce hibridov presenečeni ugotovimo, da so semena v veliki večini sterilna ali pa imajo potomci izražene lastnosti svojih prednikov, katere so uporabili pri križanju rastlin.

V letih okrog 1860 je ljudi navduševala teorija Charles-a Darwina ter Gregor Mendel-a, ki sta prvič omenjala hibride. Mendel je ugotovil, da lahko s križanjem rastlin z različnimi izraženimi lastnostmi predvidi lastnosti, katere se bodo izrazile pri potomcih. Predvideval je, da obstaja genetska zasnova za dedovane lastnosti in je pokazal, da jih lahko tudi kontrolira. Že kmalu na začetki prejšnjega stoletja, so znanstveniki dognali, da lahko posejejo dve čisti liniji koruze na polje (alternirajoče vrste). Pri eni vrsti so odstranili metlice pri drugi pa laske in pustili, da sta se koruzi med seboj skrižali. Storži takšnih rastlin so vsebovali skrižano (hibridno) seme. Odkrili so presenetljivo dejstvo, da so bile rastline hibridov v primerjavi s svojimi starši veliko boljše: višji pridelek, močnejše rastline. To danes imenujemo hibridni vigor (heterozis). Ta lastnost hibridov, pa je zanimanje spodbudila v semenarskih podjetjih in tako imamo na primer danes okrog 95% vse koruze hibridne. Podobno drži za pšenico, sojo, bombaž, arašide in mnoge druge. F1 ne pomeni formula ena, ali kakšno še posebno dobro seme, vendar pomeni prva filialna ali hčerinska generacija (dobimo jo s križanjem dveh genetsko neenakih organizmov; latinsko – filialis, filius – sin, filia – hčerka). V naravi je dinamika medsebojnega križanja pogosta. Nekateri povezujejo nastanek hibridov tudi z evolucijskim napredkom rastlin. Hibridi so dobili negativni predznak v času “zelene revolucije” ko so se nove sorte in kultivarji kmetijskih rastlin pridobivali s križanjem čistih starševskih linij katerih potomci so bili hibridi (F1), ki so dajali izenačeno lastnost, za katero so to rastlino žlahtnili. Če pa je želel pridelovalec naprej razmnoževati takšno rastlino (hibrid) sam, pa se je soočil z bridkim dejstvom da naslednja generacija (F2 generacija; potomstvo F1 generacije) ni dala več takšne izenačenosti, npr. v pridelku, kot F1 generacija. V kolikor je pridelovalec želel pridelovati takšno rastlino se je moral vsako leto vračati v semenarno po novo hibridno seme. Do takšnih hibridov pa smo prišli ne le samo z usmerjeno selekcijo, umetnim prehajanjem barier nekompatibilnosti ter izbranim križanjem, temveč tudi z izzvanjem naključnih mutacij s pomočjo kemikalij in sevanja ter nadaljnjo selekcijo rastlin za izbrane lastnosti.

 

Hibridni vigor pri koruzi

 

Zakaj se pridelovalci rastlin dandanes odločajo predvsem za hibirdno seme?

  • hibridi imajo lahko plodove, cvetove ali zelnate dele izenačene preko celotnega posevka, kar je še posebno pomembno za velike pridelovalce,
  • hibridi naj bi imeli boljši vigor,
  • plodovi hibridov naj bi imeli sposobnost daljšega shranjevanja,
  • bolj odporni na zunanje vplive,
  • lahko so bolj zgodnji v dozorevanju kot starševske rastline…,

 

Vse te “kvalitete” so bile žlahtnjene zato, da bi bile te rastline v prednosti pred svojimi predniki. Vendar znano je tudi, ko žlahtnimo eno rastlino za specifično lastnost, ta na drugi strani izgubi neko drugo lastnost (kot na primer vonj ali okus). Na primer en takih primerov so stare vrste vrtnic. Res da mogoče njen cvet ni tako popoln, bogat, žametast itd., vendar ima pa izrazit poseben vonj. Današnji hibridi vrtnic so bujni, z bogatimi cvetovi, vendar so zgubili na vonju ter odpornosti na bolezni in škodljivce. Vse to pa je razlog, zakaj se tudi uporabljajo pesticidi. Vigor hibridov je velikokrat narobe razumljen in samo enostransko gledan. Ugotavlja se, da se zaradi večkratne usmerjene selekcije ustvarja ozko grlo, lijak in zmanjšuje se aktivnost genoma, povečuje se delež neaktivnega dela DNK. Energija se preusmerja na želene lastnosti in na drugi strani je primanjkljaj tvorbe sekundarnih metabolitov (sekundarni metabolizem, kateri se vklaplja, ko je v večji meri zagotovljen primarni metabolizem – osnovne funkcije rastline):

  • zmanjša se odpornost rastline na zunanje vplive (tudi patogene),
  • posledično je manjša sinteza blagodejnih učinkovin za človeka,
  • zmanjša se kombinacija različnih genov med seboj (rastlina je manj prilagodljiva na zunanje vplive). Hibridi so v večji meri nesposobni “samostojnega” življenja – rabijo stalno podporo (škropljenje, gnojenje, rastlinjaki, tretiranje semena…).

 

Bolj ko se križa v sorodstvu, bolj ko gremo v ožji genski lijak, pogostejši je pojav anomalij na rastlinah. Temu pojavu pravimo tudi inbriding depresija (križanje v ožjem sorodstvu). Z generacijo hibridov, se je začelo tudi lastninjenje rastlin pod patenti. Ker seme, ki je dozorelo na hibridu ne daje izenačenega potomstva, je pridelovalec primoran, da vsako leto pri semenarski hiši, katera ima licenco za to seme, kupi novo hibridno seme. Kmet tako ne shranjuje več svojega semena. Iz poskusov je razvidno, da semena rastlin, katera niso bila ozko selekcionirana, so sposobnost obrambe, tvorbe sekundarnih metabolitov, ohranila. Zmožna so sinteze insekticidom podobnih snovi tik pred začetkom kalitve in še kasneje ko je kalica najbolj občutljiva za zunanje vplive. Kalica je v začetni fazi izredno občutljiva, nežna in je obdana z mukoidno (sluzastjo) snovjo, katera daje tako fizično zaščito pri prodiranju skozi zemljo, kot tudi “imunsko” zaščito proti vdoru patogenov. Ta snov pa je tudi stimulator (hrana) za vzpostavitev simbioze med rastlino in bakterijami ali glivami. Poskusi kažejo na to, da hibridne rastline, katere so zrasle iz hibridnega semena, talna flora in favna ne prepoznata isti način kot stare sorte kulturnih rastlin. Zaradi spremenjenega delovanja rastline, rastlina ni zmožna spoznati povezovalni mehanizem v tleh in zato je njen vigor oslabljen.

 

Gensko spremenjene rastline GSR/GSO

Preprosto razloženo so GSR, rastline pri katerih se je s pomočjo genskega inžiniringa vnesel nek tuj gen. Pri nas to področje Ureja ZAKON O Ravnanju Z Gensko Spremenjenimi Organizmi (Zrgso-Upb1). Podporniki GSR so mnenja, da so takšne rastline zaradi svojih lastnosti superiorne tujeprašnim rastlinam ter hibirdom, saj izražajo številne želene lastnosti. Da lahko pridemo do takšnih lastnosti, se znanstveniki poslužujejo tehnik vnosa rastlini tujih genov v njen genom. Vir teh genov so lahko druge rastline, bakterije, živali… Za GSR trdijo, da bodo le te rešile lakoto sveta, lahko jih bomo pridelovali na uničenih kmetijskih površinah, v neugodnih klimatskih razmerah itd… Najbolj je javnosti znana tako imenovana Bt koruza. Bacillus thuringiensis je v naravi normalno prisotna bakterija, ki povzroča smrt predvsem grizočim žuželkam. Bt koruza, pa je koruza, ki vsebuje gen za sintezo Bt toksina, ki je povzroči pogin žuželke. Bt toksin je tako prisoten v vsaki celici koruze. Semena GSR so patentirana in tako je hranjenje ter razmnoževanje njihovega semena nezakonito. Če imate željo po shranjevanju semen morate zelo dobro vedeti kakšne rastline rastejo v vašem vrtu. Problem GSR pa je tudi to, da na primer pelod Bt koruze, ki prav tako vsebuje gen za sintezo Bt toksina, lahko potuje nekaj kilometrov daleč in opaši drugo rastlino.

 

Dr. Marija Gregori, Zavod za naravoslovje

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih