Vzgoja lastnih semen je ena najpomembnejših stvari v današnjem času

Thomas Lüthi, soustanovitelj in predsednik Združenja Demeter International ter dolgoletni vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v Švici, je konec aprila, na povabilo Združenja Demeter Slovenija, prišel širiti znanje o biodinamičnem kmetovanju in zavedanje o tem, kako pomembno je pridelovati živo hrano.

»To je moj drugi obisk v Sloveniji. Ko sem bil prvič, prišel sem na konferenco Demeter International, sem obiskal nekaj vaših biodinamičnih kmetij. Veseli me, da so slovenski biodinamiki zelo entuziastični in motivirani. Imate zelo dober potencial, tudi razvoj gre v pravo smer. Podoben razvoj se dogaja tudi na Kitajskem. Trenutno je tam, zadeve so se Kitajci lotili na zelo inovativen način, 6 certificiranih kmetij. V projekt vzpostavitve biodinamičnega kmetovanja so se vključili tako politiki, kot tudi poslovneži, ki od države najamejo zemljo, od 20 do 25 ha, jih certificirajo kot Demeter kvaliteto in zaposlijo kmete, da delajo na posestvu. Ko sem bil lani oktobra v manjšem mestu, v katerem živi 1 milijon prebivalcev, je župan organiziral srečanje strokovnjakov s področja kmetijstva, da jim predstavim biodinamično kmetovanje.« S svojim predavanjem jih je tako navdušil, da so se dogovorili, da letos organizirajo konferenco na to temo.

 

6 certificiranih biodinamičnih kmetij je za Kitajsko zelo malo.

Za Kitajce je značilno, da stvari pri njih kar naenkrat eksplodirajo. Pri biodinamiki do tega še ni prišlo, se pa to lahko zgodi zelo kmalu.

 

Ljudje v Sloveniji, ki se zdravo prehranjujejo imajo do hrane pridelane na Kitajskem precejšen dvom, sploh, ko gre za ekološke certifikate.

Tudi na Kitajskem je zavedanje kako pomembna je zdrava hrana, vedno večje.

 

Katere države izstopajo na področju pridelave hrane na biodinamičen način?

Najbolj Nemčija. Od tega, da na biodinamičen način obdelujejo velike površine zemlje, do tega, da je v ta način kmetovanja vključenih veliko kmetov, tudi predelovalcev, imajo pa tudi največjo mrežo trgovin s tovrstno hrano. Druga država, ki ima zelo velik potencial je Indija. Tam se pospešeno razvijajo v to smer, zaostajajo le še v certificiranju. Česar pa niti ne potrebujejo, saj skoraj vse njihove pridelke pokupijo domačini. Tudi Španija zelo napreduje. Sicer pa se biodinamično kmetovanje v posameznih državah razvija zelo različno, povsod pa ta način obdelovanja zemlje narašča. Zadnja leta se v biodinamičen način pridelave močno preusmerjajo tudi vinogradniki. Pri vinu se razlika v okusu občuti bistveno močneje kot pri drugi hrani. Rezultati, da so ta vina zares zelo dobra pričajo tudi številne nagrade.

 

V čem je hrana pridelana na biodinamičen način drugačna?

Prva razlika je že v filozofiji. Biodinamiki na kmetije gledamo kot na individualen organizem, v katerem so tako ljudje, kot živali in rastline povezani v celoto. Naš način kmetovanja je močno povezan tudi z biodinamičnimi preparati, ki so ključni za procese rasti, spodbujajo pa tudi zorenje in razvijanje okusa. Ko uspemo vzpostaviti ravnovesje med rastjo in zorenjem dobimo najkakovostnejše pridelke. Če za primer vzamemo vino. Na njegovo kvaliteto vplivajo tako ljudje, ki ga pridelujejo kot tudi okolje, v katerem je rasla trta. Pri vinu je vse to lepo zajeto v tem čemur rečemo terroir, ko v vinu lahko občutite vpliv podnebja, sestavo tal, prst, lego in naklon prostora na katerem je dozorelo grozdje.

 

Kakšno je stanje biodinamične pridelave hrane v Sloveniji?

Imate zelo dobre pogoje, vidi se že napredek, sploh zdaj, ko imate novo organizacijo Demeter. Tudi to, da ste se uspeli dogovoriti z eno večjih trgovskih verig, da prodajajo hrano z Demeter certifikatom je super.

 

V Slovenijo ste tokrat prišli predavat.

Pripravil sem dvodnevno predavanje o opazovanju in zaznavanju metamorfoze rastlin ter vpogled v rastline z biodinamičnega vidika. Metamorfoza je bistvena značilnost vseh živih bitij. Na predavanju bomo opazovali kako se pojavnost rastlin spreminja v toku dneva, meseca in leta, v odvisnosti od rastišča in drugih dejavnikov. Rastline so tiste, ki nam pomagajo občutiti, kako smo ljudje lahko povezani z zunanjo realnostjo. Zame je narava svojevrsten čudež. Ko gojimo zelenjavo moramo vso pozornost usmeriti v to, da izluščimo njen prehranski vidik. Če za primer vzamemo korenje. Dva korenčka sta po videzu lahko povsem enaka, okus pa je popolnoma drugačen. Tu se najbolj pokaže razlika v načinu pridelave.

 

Ste soustanovitelj in dolgoletni vodja biodinamičnega posestva Skillebyholm v Järni ter pobudnik in soorganizator biodinamičnih izobraževanj po celem svetu. Na posestvu delujete kot kmet, vrtnar in pedagog.

Posestvo obsega 20 ha obdelovalne površine, še 30 ha pa obsegajo pašniki in gozd. Moje delo je bilo dolga leta usmerjeno predvsem v gojenje zelenjave, veliko sem delal tudi na izobraževanju o biodinamiki. Najprej smo organizirali enoletne tečaje, ki so se razvili v triletne. Zadnja leta delam kot vodja izobraževanja, vodim tudi posestvo. Na posestvu organiziramo tudi tečaje o biodinamičnem vrtnarjenju, tečaje za vzgojiteljice v Waldorfskih vrtcih. Konec maja pride na naše posestvo skupina 40 Waldorfskih učiteljev iz Kitajske.

 

Na posestvu vzgajate trajnice po demeter standardih. V čem se razlikujejo od tistih, ki so vzgojene na konvencionalen način?

Večina trajnic na Švedskem je uvožena iz Danske in Nizozemske. Ker so bile vzgojene v drugačnih klimatskih pogojih, to pomeni, da jim moramo dodajati ogromno mineralnih gnojil, če želimo, da bodo imele cvetove. Na našem posestvu smo se odločili za drugačen pristop. Trajnice po biodinamičnih načelih vzgajamo iz semen. Na ta način dobimo rastline, ki so prilagojene na naše pogoje. Čeprav se razvijajo bolj počasi, so boljše kvalitete, imajo tudi več cvetov.

 

Vzgajate tudi semena zelenjave?

Nekaj delamo s fižolom, ampak zelo malo. Na Švedskem klima za vzgojo svojih semen ni najbolj primerna.

 

Kaj menite o hranilnici semen, ki je nastala v Radovljici?

Vzgoja lastnih semen je ena najpomembnejših stvari v današnjem času. Če se tega ne bomo lotili, bodo avtohtona semena izpodrinila semena velikih multinacionalk.

 

Verjamete, da nam bo uspelo?

Slišal sem, da je v projekt vključenih veliko strokovnjakov. To je predpogoj. Če se boste zadeve lotili postopoma, ne vidim razloga, da vam ne bi uspelo. Precej v pomoč so vam lahko tudi izkušnje držav, ki se s tem že ukvarjajo.

 

Tudi pri nas smo tako kot na vašem posestvu na Švedskem začeli s semenenjem fižola.

To je dobra izbira. Zdaj potrebujete le še dobro finančno podporo in kmete, ki bodo pripravljeni vzgojiti semena.

 

Kaj je tisto kar biodinamično pridelavo najbolj ločuje od drugih načinov?

Skrivnost je v tleh. Biodinamiki veliko delajo na rodovitnosti v tleh, ki jim jo omogoča kompost prepariran z biodinamičnimi preparati. Lani, ko smo na Švedskem imeli zelo suho poletje, sem moral zelenjavo zaliti samo enkrat. Ker ta poseben kompost zadržuje hranila, so rastlinam na voljo v vseh vremenskih pogojih.

 

Menda na vaših vrtovih raste zelenjave, ki je povsem pravilnih oblik.

Skrivnost je tudi tokrat v zemlji. Ko ji zagotovite prave pogoje, lahko rastline ustvarijo pravilne oblike.

 

Je prihodnost zdrave prehrane v biodinamični pridelavi?

Vsak, tako kmet, kot potrošnik se ima pravico odločiti po svoje. Če pa nam je mar za naravo in zdravje, potem je biodinamika zagotovo najboljša odločitev. V Švici so naredili raziskavo, ki je pokazala, da je rodovitnost tal najboljša tam, kjer so tla obdelana na biodinamičen način.

 

NEKAJ BIOGRAFYSKIH PODATKOV O THOMASU LüTHIJU

Thomas Lüthi se je rodil v Zürichu v Švici. Mestni otrok, ki so ga naučili, da se po tratah ne hodi, je na počitnicah na deželi odkril naravo. »Enkrat sem iz naše počitniške hišice, stala je na vrhu hriba, opazoval kmete, ki so kosili travo. Cela družina je bila na travniku, na travi za katero so mi ves čas govorili, da se nanjo ne sme stopiti. Kar odneslo me je po hribu navzdol. V moje mestne ročice so mi dali grablje, zvečer so me povabili v kuhinjo kjer so mi ponudili doma spečen kruh, v hlevu sem lahko božal živali.« Lüthi se je, ko je zaključil 11 let šolanja na Waldorfski šoli, odločil, da se izuči za vrtnarja. »Šolo sem končal na Nizozemskem, potem pa sprejel službo vrtnarja v Angliji. Ker nisem hotel več delati s pesticidi in mineralnimi gnojili, sem opravil še usposabljanje za biodinamično vrtnarjenje. Potem sem želel v Indijo, bila so pač 60 leta.« Usoda je hotela drugače. V Angliji je srečal vrtnarja iz Švedske, ki se je specializiral za krajinsko arhitekturo,. »Zanimivo se mi je zdelo, da je Šved prišel Angleže učiti vrtnarjenja.« Preselil se je na Švedsko, kjer je v Järni leta 1970 začel delati kot vrtnar. Čez štiri leta je že sodeloval pri ustanovitvi biodinamičnega posestva Skillebyholm v Järni, ki ga je potem dolga leta tudi vodil. Je tudi pobudnik in soorganizator biodinamičnih izobraževanj po celem svetu, soustanovitelj in predsednik Združenja Demeter International ter dolgoletni vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v Švici.

 

VIR: Revija Pomagaj si sam

 

 

2018-09-14T18:11:18+00:00 Iz medijev, Pomen semenarjenja|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih