Anton Komat: Vojna za semena 4. del

Brez semen ne bo prehranske suverenosti

Semena so temelj prehranske suverenosti vsakega naroda. Danes, v prelomnih kriznih časih, so to semena preživetja! Če bomo izgubili semena, bomo izgubili prehransko suverenost.

Zakaj bi veroval v dogme, o katerih nekdo v Bruslju trdi, da so resnica? Recimo v tisto o demokraciji, ki naj bi bila najtesneje povezana s svobodnim trgom kapitala? Zdrav razum nam govori, da sta na nasprotnih polih. Zakaj bi veroval v laži, o katerih nekdo v Bruslju trdi, da so resnica? Denimo v tisto, da bo globalizacija odprla številna nova delovna mesta? Resnica je, da sta se globalizirala zgolj kapital in kriminal, kar je isto, le njuna kostumografija je različna. Zakaj bi zaupal pravni prevari Bruslja, v katero je zavit poskus privatizacije vodnih virov in vodovodov? Resnico so povedali državljani držav EU, ki so z več kot dvema milijonoma protestnih podpisov preprečili sejo Evropskega parlamenta in jo »prestavili« na še nedoločen termin.

Toda ni se še posušilo črnilo na podpisih pod peticijo proti privatizaciji javnih vodovodov, že nas skorumpirana bruseljska birokracija posiljuje z novim poskusom privatizacije skupnih dobrin, tokrat semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin.

Predlagana uredba EU birokracije je seveda spet zapakirana v žebranje o povečanju produktivnosti kmetijstva, zagotovitvi nemotenega delovanja trga s kmetijskimi pridelki, povečanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja in varovanju potrošnikov. Ker že vemo, da Bruselj kraca svoje pravne zmazke po nareku korporacijskih lobistov, lahko njihovo žebranje kaj hitro prevedemo v litaniji neoliberalnih verskih fanatikov. Povečanje produktivnosti kmetijstva prinaša še večjo koncentracijo kapitala agrokorporacij, zagotovitev nemotenega delovanja trga pomeni odstranitev vseh motečih nebodijhtreba, povečanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja je le drug izraz za še močnejše monopole agrokorporacij, varovanje potrošnikov pa prinaša dokončno izgubo prehranske suverenosti ljudi, ki postanejo le še bedasti potrošniki. Zapisano lahko strnem z besedami: gre za še en brutalen poskus privatizacije tradicionalnih varietet kulturnih rastlin. Korporacije so namreč iztegnile svoje roparske kremplje na vse bolj rastoče mreže ljudi, ki po državah EU rešujejo stare sorte pred izumrtjem. Plen je silno vabljiv, na tisoče starih sort kulturnih rastlin, ki bi registrirane in patentirane, kot intelektualna lastnina korporacijam prinašale sijajne dobičke. Pa e samo to. Semena so temelj prehranske suverenosti vsakega naroda, saj kdor poseduje semena, ima nadzor nad prehrano. Danes, v prelomnih kriznih časih, so to semena preživetja. Brez svojih semen postanemo sužnji tistih, ki jih imajo. To pa ni nič drugega kot agroterorizem, ki vodi v prehranski totalitarizem.

Ali ste kje v medijih zasledili vesti o poskusih kraje semen starih sort, ki so del naravne in kulturne dediščine vsakega naroda? Ne! Ali so vam odgovorni poslanci povedali, kaj se dogaja v Bruslju? Ne! Jasno, da ne, kajti čas krize je čas za ustvarjanje stresnih stanj za množice, ki paralizirajo voljo ljudi. Ljudje, ki se ukvarjajo samo še z preživetjem svoje družine, imajo blokiran zdrav razum in zlomljen uporniški duh. Medtem, ko živijo sredi medijske manipulacije, v virtualnem času, ki se ne premika, ljudje z izgubo preteklosti ostajajo brez prihodnosti. Ko pojem greha nadomesti pojem prava, postane zloraba prava smrtni greh nad življenjem. Ali ni kraja semen, zapakirana v pravni jezik, zločin nad ljudmi? Zanimiv je pogled v zgodovino nastajanja te EU uredbe.

V nadaljevanju o Uredbi o rastlinskem razmnoževalnem materialu in omogočanju njegove dostopnosti na trgu.

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih