Anton Komat: Vojna za semena 2. del

Predniki so stoletja pridelovali kulture, ki so prilagojene določeni krajini, sestavi prsti in klimi neke dežele. Iz roda v rod so zbirali najboljša semena, kar je bil dolg proces selekcije najboljših lastnosti, v prvi vrsti odpornosti, okusu in rodnosti. Ta sijajna kulturna dediščina je postala tarča za številne korporacije, ki so jo hotele privatizirati. Evropska komisija je leta 1980 s »pomočjo« lobistov semenarskih korporacij tako rekoč uničila pridelavo več kot 1500 tradicionalnih sort zelenjave. Korporacije so z International Convention for the Protection of New Varietetes dosegle, da se lahko prodajajo le semena, ki gredo skozi registracijski postopek, ki so patentirana kot intelektualna lastnina, torej kot last korporacij. Z nacionalnimi listami in sortnimi certifikati je samo v Franciji propadlo nekaj tisoč družinskih semenarskih podjetij, ki so imela sto ali dvestoletno tradicijo. Zakaj? Ker je postopek registracije semena ene same sorte znašal več kot 10.000 evrov. Jasno je, da zmore takšne astronomske zneske plačati samo korporacija, ne pa neko malo semenarsko podjetje. Korporacije so potem za mali denar preprosto pokupile »tržno zanimiva« družinska podjetja in s tem pridobile gensko zakladnico neprecenljive vrednosti. Tako so hitro obvladale globalni trg semen, katerega letni promet je zdaj vreden kar 600 milijard dolarjev!

Potem se je začela druga faza t.i. genskih piratov oziroma lovcev na semena. Začel se je lov na semena, lovci so krožili po Evropi, tudi po Sloveniji, s prevarami so pobirali semena od malih kmetov, jih kupovali na tržnicah od branjevk ter jih izročali tujim korporacijam. Osebno sem pred petnajstimi leti spoznal mlad par agronomov, ki sta bila prej kmetijska svetovalca, potem pa jih je tuja korporacija najela kot lovca na semena. Dobila sta terensko vozilo in – kot sta se meni osebno pohvalila – najmanj trikrat višjo plačo ter dodatne nagrade in bonuse za pripeljano semensko blago. Temu lovu na semena so se kmalu uprli v tretjem svetu. Primer, multinacionalka Monsanto se je lotila indijskega svetega drevesa neem, ki ima izjemne lastnosti od zdravilnih do kozmetičnih. Ko je korporacija sprožila postopek za patentiranje in privatizacijo teh lastnosti, je vrhovno sodišče Indije prepovedalo patentiranje vseh indijskih hisgtoričnih varietet. Toda povsod drugje je gensko piratstvo zacvetelo.

Nakradeni semenski material se prenaša v laboratorije korporacij, tam prepoznajo lastnosti, ki imajo potencial za trženje in jih s križanjem ali pa gensko tehnologijo prenesejo v »svoja semena«, ki jih potem prodajajo kot intelektualno lastnino korporacije. To je torej druga faza, gensko piratstvo. Potem je nastopila tretja faza, tako imenovano trženje v paketu. Ko je kmet želel kupiti patentirano seme, registrirano prek korporacij, je padel v past, kajti to seme ni kalilo, če ni kupil od te iste korporacije kemično gnojilo in pesticid, kajti ta dva sta vsebovala potreben sprožilec (trigger) kaljenja. Ta prodaja v paketu (traitor technology) predvsem za izdelke genske tehnologije (GM koruza, soja, bombaž, oljna repica itd.) je povzročila, da so kmetje plačevali petkrat več denarja, če seštejemo znesek za seme, pesticid in kemično gnojilo. Semena, vezana »v paketu«, so postala izjemno draga. Poleg semen GMO so semena patentiranih hibridov, npr. tista, označena s F-1, v veliki večini neplodna. To pomeni, da mora kmet vsako leto znova kupiti seme in s tem se ujame v korporativno tržno past, iz katere težko izstopi, kajti ujet je še v dolgoročni kreditni odnos s korporacijo, ki mu zateguje zanko za vratom. Kmetu se kaj hitro lahko zgodi, da mu zaradi nezmožnosti odplačevanje kreditov, korporacija zaseže posest, tako, da postane brezpravni suženj na nekdaj svoji zemlji. Takih primerov je zdaj v Evropi že na desettisoče.

V nadaljevanju o slovenskih varuhih semen.

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih