Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 3. del

Vavilov, ki je deloval v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, je prepoznal 8 specifičnih geografskih področij na svetu, kjer so prvotni poljedelci prvič začeli kultivacijo rastlin. Ta področja imajo še dandanes najbolj pestre rastline, ki so prednice današnjih najpomembnejših kulturnih rastlin. Vavilov je vodil ekipo 20.000 ljudi na več kot 400 raziskovalnih postajah v nekdanji SZ. Njegovi iskalci semen so imeli cilj, poiskati in ohraniti vso pestrost sort. Vavilov je med prvimi na svetu spoznal pomen ohranjanja genske pestrosti za prihodnost človeštva. Tudi njegovi sodelavci so se tega zavedali. Med 900-dnevnim obleganjem Leningrada so znanstveniki leningrajske postaje umirali od lakote, niso pa so se dotaknili semenske banke, v kateri je bilo shranjeno na stotine kilogramov semen in krompirja, ki bi jih lahko uporabili kot hrano za golo preživetje! Vavilov ni doživel trpljenja svojih leningrajskih kolegov. Umrl je v ječi kot žrtev Stalinovega terorja.

Vavilov nas resno opominja, da moramo rešiti pestrost rastlin, ki je nastajala skozi milijone let evolucije, dokler ne bo prepozno (Nikolaj I. Vavilov: Five Continents Plants Genetic Diversity, IPGRI, 1977). Še tako neznatna rastlinica lahko v sebi skriva pravi mali čidež – uporaben na kmetiji ali v farmaciji! Narava je opremila rastline z magičnimi lastnostmi, ki jih je svetovna znanost začela odkrivati šele danes. Ali jih bomo uničili, še preden jih bomo spoznali? Paradoks je v tem, da hkrati poteka tako uničevanje kot reševanje tradicionalnih varietet kulturnih rastlin. Poglejmo si primere reševanja:

Če povprašate katerega koli Američana po mestu, kjer hranijo največje dragocenosti v ZDA, vam bo odgovoril, da je to Fort Knox, trdnjava, kjer hranijo zlate rezerve ZDA. Toda resnica je drugje! V Fort Collinsu v Koloradu je centralna genska banka ZDA, kjer hranijo zbirko 228.000 vzorcev semen. Zbirka je zavarovana z ultramodernimi varovalnimi napravami – mikrovalovnimi optičnimi čitalniki in infrardečimi senzorji. Mnogo varietet, ki jih hranijo v tem centru, je že zdavnaj izginilo z naravnih rastišč!

V mestecu Huancayo v Peruju je kmetijska raziskovalna postaja, kjer ima sedež CIP (International Potato Centerwww.cipotato.org). Na tej postaji ohranjajo dragoceno kolekcijo starodavnih krompirjevih sort, imajo jih 13.000 varietet. CIP je eden izmed 13 centrov CGIAR (Consultative Group on International Agricultar Researchwww.cgiar.org), katerega temeljna naloga je, da ohrani naravne vire, izjemno pomembne za nadaljni razvoj svetovne prehrane. Drugi podobni center je IPGRI (International Plant Genetic Resources Institute www.bioversityinternational.org). Njegova osnovna naloga je, da usklajuje dejavnosti pri zbiranju, vrednotenju in zavarovanju genske pestrosti po svetu. V več kot 100 državah že delujejo genske banke, ki jih vodijo CGIAR, vlade in semenarska podjetja.

Varuhi nacionalnega parka Ruhunu v Šrilanki niso razumeli, zakaj raziskovalci tvegajo svoja življenja pri zbiranju rastline, ki jo domačini imenujejo »prašičji plevel«. Ta plevel povzroča hude probleme domačim kmetom in raste na območju, kjer mrgoli krokodilov, divjih zveri in upornikov. Znanstveniki so bredli po močvirjih in v nemogočih razmerah nabirali primerke »prašičjega plevela«. To ni bil navaden plevel, ampak divji riž, botanično poimenovan Oryza nivara. Nekaj varietet te ogrožene rastline še vsebuje starodavni gen, ki je nosilec naravne odpornosti proti virusu GSV, najnevarnejšemu patogenu današnje svetovne proizvodnje riža. Od uspešnosti pridelave riža je odvisna prehrana več kot treh milijard ljudi. Že 15 odstotni padec v pridelavi lahko povzroči v Aziji hudo lakoto med prebivalstvom. V parku Ruhunu so raziskovalci odkrili več varietet divjega riža in jih prenesli na Filipine. Tam so riž shranili v gensko banko v Los Banosu, ki jo upravlja IRRI (International Rice Resarch Institute www.irri.org). Genska banka je v armiranobetonskem bunkerju, za katerega trde, da je najtrdnejša zgradba med Tokiom in Frankfurtom. V njej se varno hrani 86.000 varietet riža iz vsega sveta! Leta 1959 so v Šrilanki gojili še 2.000 tradicionalnih varietet riža. Danes je na teh področjih najti le še 5 osnovnih sort. V Indiji je pridelava riža slonela na 30.000 varietetah riža, danes že 75% celotne pridelave temelji na manj kot 10 sortah. Današnji svetovni trendi k obsežnim monokulturam z le nekaj sortami v pridelavi so izjemno tvegani.

 

V nadaljevanju o strategiji razvoja sveta….

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih