Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 2. del

 

Industrijsko kmetovanje pa temelji le na novih varietetah, ki zagotavljajo največji pridelek in obenem zadovoljujejo trg. V današnji množični pridelavi pa je le nekaj varietet vsake vrste kulturnih rastlin. Ob razvoju teh pa semenarski koncerni stavijo le na količino pridelka in računajo, da bo znižano odpornost proti  škodljivcem in boleznim rešilo kemično posredovanje s pesticidi. S tem pa je pot v katastrofo na široko odprta! V zgodovini je vrsta dogodkov, ki govore, da zasajanje monokultur z eno ali le nekaj sortami lahko povzroči katastrofo.

V ZDA so ogromne površine zasejane le z eno sorto kloniranega hibrida koruze. S tem je celotni pridelek izpostavljen izjemni nevarnosti zaradi možne populacijske eksplozije škodljivca ali izbruha kake bolezni. Leta 1970 so ZDA doživele prvo usodno lekcijo te vrste, ko je popolnoma nepričakovano izbruhnila glivična bolezen koruze. Zelo virulenten mutant glivice se je pojavil najprej na jugu Floride in udaril proti Teksasu. Na tem območju je bila uničena polovica pridelka koruze. Na ozemlju ZDA je bilo uničeno 15% celotnega pridelka koruze, nastala škoda pa je znašala več kot 1 milijardo dolarjev. »Vsemogočni« pesticidi so odpovedali na celi črti! Razgalila se je vsa beda industrijskega kmetijstva, ki skupaj s kemično industrijo nevarno hazardira s svetovno prehrano!

Pogosto pa so izbruhi bolezni in škodljivcev povzročili množična izseljevanja prebivalstva ogroženih pokrajin. Leta 1845 se je po vsej Evropi začel silovit izbruh krompirjeve plesni (Phytophthora infestans), prinesene iz Mehike. Nekaj let je trajal tako močan napad bolezni, da so bili ljudje prepričani, da nikoli več ne bodo mogli gojiti krompirja. Evropo je zajela huda lakota, najhuje je bilo na Irskem, kjer je umrlo skoraj milijo9n ljudi, saj je bil krompir njihovo osnovno živilo. Lakota je v izseljevanje pognala na stotisoče Ircev, predvsem v ZDA.

Iz ZDA je v Evropo vdrla trtna uš (Phylloxera vitifoliae). Do leta 1880 je prišla tudi na slovensko ozemlje. Tudi pri nas je povzročila popolno uničenje tradicionalnih nasadov vinske trte. Ker je bila takrat prodaja vina na našem podeželju mejna črta med lakoto in preživetjem kmetij, je propad vinske trte povzročil prvo večje izseljevanje Slovencev (predvsem Dolenjcev in Belokranjcev) v ZDA. Rešitev za evropsko pridelavo vina je bila postopna obnova vseh vinogradov na podlagi ameriških trt, ki so proti trtni uši naravno odporne.

Nekaj sedestletij pozneje je glivično obolenje uničilo nasade kave na Cejlonu. Kasneje se je Cejlon preusmeril v pridelavo čaja.

Leta 1984 je bakterijska infekcija na Floridi povzročila, da so morali uničiti 18 milijonov limonovcev. Agrokemija je bila spet nemočna. Industrija pesticidov potrebuje za razvoj učinkovitega zvarka predolgo obdobje, da bi v takih primerih zavarovala pridelek!

Rešitev tega strateškega problema globalne prehranske varnosti je našel Nikolaj I. Vabilov, velikan moderne botanike.

 

Kdo je bil ta mož in kaj je tako pomembnega storil za svetovno znanost, si lahko preberete v tretjem delu članka Semena preživetja za varnejšo prihodnost.

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih