Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost

Poljščine, sadje in zelenjava v današnji prehrani izvirajo iz divjih rastlin, ki so bile kultivirane v davnini. Prvotni kmetovalci so izbirali in sejali semena rastlin z zaželenimi lastnostmi, kot so visok pridelek, odpornost proti škodljivcem, klimatskim in vodnim stresom ter boleznim. Kmetje so vzgojili milijone sort (varietet), od katerih je imela vsaka značilen dedni material. Še dandanes ohranjenim pravimo tradicionalne ali historične varietete. Nekateri vzgojitelji so na območjih primarnih rastišč nadaljevali vzgojo starih varietet do današnjih dni. Ti žepi tradicionalnega kmetijstva so danes pravcata muzejska zbirka genske pestrosti. Ohranjanje historičnih varietet zaradi njihove vitalnosti in genske pestrosti nam daje zagotovilo za varnejšo prihodnost in prehransko suverenost. To so semena preživetja.

 

Ob sedanjih trendih bo v naslednjih 50 letih izumrlo vsaj 125.000 rastlinskih vrst, polovica vseh na planetu. V Srednji Evropi, kamor spada tudi Slovenija, je do današnjega dne izumrlo najmanj 75% historičnih varietet kulturnih rastlin, ob tem pa na svetu ni bilo še nikoli toliko lačnih ust. Ta večer bo legla k počitku več kot milijarda lačnih. Ko so ljudje začeli kultivacijo rastlin, pred nekako 10.000 leti, je celotno svetovno prebivalstvo štelo okrog 4 milijone ljudi. Danes se jih toliko rodi vsakih 10 dni. Če se bo rast svetovnega prebivalstva nadaljevala s tako hitrostjo, bomo morali za prehrano svetovnega prebivalstva od leta 2000 do leta 2020 pridelati toliko hrane kot v zadnjih 10.000 letih.

Problem izumiranja historičnih varietet ima svetovne razsežnosti, saj zaradi uničevanja okolja izginjajo naravna rastišča divjih prednikov koruze, pšenice, krompirja, ječmena in drugih vrst kulturnih rastlin. Tisto, kar ljudje imenujejo napredek – mogoče akumulacije, avtoceste, industrija in industrijsko kmetijstvo, urbanizacija – vse to so dejavnosti, ki ogrožajo naš nadaljnji obstoj. Prividi in mit tehnološkega napredka nam uničujejo primarna rastišča rastlin, od katerih je v marsičem odvisna nadaljnja usoda človeštva! Ironija je v tem, da se je izguba genske pestrosti začela prav z zeleno revolucijo v šestdesetih letih 20. Stoletja. Z najboljšimi željami (Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni) so strokovnjaki razvili nova čudežna semena, hibride, kar je povzročilo, ob podpori kemičnih gnojil in pesticidov, izjemno povečanje pridelka, najbolj pri rižu in pšenici. Toda nova semena nikakor niso bila »čudežna«. Odpornejši insekti in virusni mutanti so hitro premagali gensko odpornost novih hibridov. Raziskovalci so spoznali, da ključ za prehrano tiči v divjih rastlinah in historičnih varietetah! V vsakem semenu je genom organizma, ki je potreboval za svojo evolucijo več milijonov let. Čudežna spirala DNA določa odpornost rastline proti rastlinojedom, boleznim, suši, mrazu, vročini in podobnim naravnim silam. Genom rastline določa njen okus, obliko in njene prehrambne kvalitete. To je pognalo raziskovalce v lov za geni. Do sedaj jim je to nekako še uspevalo. Toda naravna rastišča divjih prednikov in historičnih varietet nezadržno propadajo in izginjajo. Na njihov mestih pa se širijo gensko degenerirani kloni kulturnih rastlin.

Garrison Wilkes, profesor biologije na univerzi Massachussets, vodilna svetovna avtoriteta na področju genske erozije, piše: »Izginjanje lokalnih historičnih varietet in njihovo nadomeščanje z novimi hibridi je enako odstranjevanju kamnov iz temeljev hiše in njihovi uporabi za popravilo strehe te iste hiše!« (Vir: Yeatman C.W., Kafron D., Wilkes G.: Plant Genetic Resources: a Conservation Imperative, Westview Press, Washington D.C., 1984).

 

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 2. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 3. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 4. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 5. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 6. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 7. del

Anton Komat: Semena preživetja za varnejšo prihodnost – 8. del

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

VIR fotografije članka – revija ONA PLUS

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih