Anton Komat: Seme sanja gozd

Rastline naseljujejo naš planet v geološkem času, ki je tisočkrat daljši od dobe evolucijskega rojevanja človeške vrste. Preživele so vse mogoče katastrofe sivih davnin, ki so večkrat do temeljev omajale življenje Zemlje. Vsakič so našle nov in izviren način preživetja in ponovno vzniknile v vzgonu življenjske energije sonca. In vsakič so utrjevale nove in nove evolucijske poti, po katerih so jim sledile živali in tudi mi, ljudje. Izjemna harmonija bivanja rastlin in živali nam dobro kaže pravo mesto v naravnem redu stvarstva, le prisluhniti moramo sporočilom narave. Wayn Dyer je zapisal: »Neskončnost gozdov drema v sanjah enega želoda« Seme sanja gozd, seme sanja travnik, seme sanja jezero ali pustoto. Semena rastlin nosijo njihov spomin na najbolj osnovno življenjsko funkcijo planetarnega ekosistema. Izjemna sposobnost rastlin, da ujeto in shranjeno sončno energijo darujejo vsem oblikam življenja, jim daje osrednjo vlogo v času in prostoru evolucijskega plesa življenja.

Tveganja po raztrosu semen

Že male razlike v konfiguraciji podlage, na katero pade seme, odločajo o uspešnosti rastline.

Vdolbine, zavarovane z večjimi kosi podlage, zagotavljajo varnost pred izsušitvijo. Pri tem je pomembna površina stika med prstjo in semenom. Če je ta stik velik, potem zagotavlja obstoj kapilarne vode, ki objame seme in mu zagotavlja dovolj vode za germinacijo in vznik. Večja semena imajo relativno manjše razmerje površine/prostornina, zato imajo manjša semena vsaj dvoje prednosti: hitreje se napolnijo z vodo in imajo večjo možnost, da padejo na mikrokacijo, ki zmanjšuje tveganje izsušitve. Od tod tako velika prednost semen enoletnih plevelov, ki so bolj obstojna in lažje prenašajo mraz. Drobna semena se prenašajo na velike razdalje in imajo zaloge predvsem v obliki energetsko izdatnih maščob. Večja semena imajo prednost zaradi večjih zalog hraniva (predvsem ogljikovih hidratov), kij je pa manj, so manj mobilna in zato težje dosežejo prazne prostore.

Zakopanemu semenu grozijo glivice in bakterije. Vendar imajo semena lastne varovalne mehanizme pred njimi. Metuljnici, meteljka in mehurka, za obrambo pred glivicami izločata fungicide, oslezovec pa fenolne komponente. Zanimivo simbiozo izkazujejo semena nekaterih plevelov, v katerih žive bakterije, ki izločajo zaščitne fungicide.

Če seme leži na površini, ga lahko zadeneta dve nesreči: germinacija pod vplivom svetlobe ali plenilci, ker je seme dobro vidno. Sesalce privablja predvsem vonj aromatičnih semen, ptice pa njihova barvitost. Glodavci ravno tako zaznajo semena z vonjem, hranijo pa se z večjimi semeni. Polži posegajo predvsem po manjših semenih. Pri obrambi pred polži vam svetujem šentjakobov grint, oz. šmarni križ (Senecio jacobea), katerega se polži na daleč izognejo. Preizkusite!

Na tem mestu moram omeniti še en nenavaden pojav, ki mu pravimo simultana reprodukcija.

Osebki v populaciji neke rastlinske vrste lahko sinhronizirajo svoje razmnoževanje kot izmenično rodnost čez posamezna leta obilja plodov. Ena od velikih še nepojasnjenih skrivnosti narave je, kako se lahko rastline ene vrste sporazumejo tudi na razdaljo več tisoč kilometrov o tem, katero leto bodo vse naenkrat rodile obilje plodov? Ta nenavadni pojav ima svoje prednosti: zadosten čas za zagotovitev potrebnih količin hranil za razmnoževanje, bolj učinkovito opraševanje številnih cvetov in plenilci so naenkrat zasuti s preveč hrane. Plenilcem nenadno obilje plodov zmede življenjske cikle, hkrati pa ob prenažrtih plenilcih, preživi zadostno število semen. Pri hrastih so npr. dokazani redni cikli obilja plodov ne glede na zunanje okoliščine. Te lahko le v manjši meri spremenijo naravne cikle rastlin. Po letu obilja plodov, sledi za vsako vrsto določena več letna perioda počitka, čas v katerem populacija obnovi vire. To se lepo vidi pri različni prirasti drevesnih letnic. Izmenična rodnost ima velike posledice v prehranski verigi: npr. več želoda – več miši – več kač in ujed, potem sledi upad teh populacij do novega obilja plodov. Še se spominjamo, da je bilo leta 2012 pri nas mišje leto.

 

Anton Komat: Seme sanja gozd – 2. del

Anton Komat: Seme sanja gozd – 3. del

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih