Anton Komat: Seme sanja gozd – 3. del

Pogosto se dogaja, da starševska rastlina izloči aktivno snov, ki seme, ko je še na njej, spravi v dormanco. Lahko bi rekli, da uspava zarodek. Če strukture, ki obdajajo semena (stene ovarijev, čaša, ovršni listi) ostanejo zelene v času dozorevanja semen, potem tem semenom sproži germinacijo svetloba. Če pa te strukture izgube klorofil že med dozorevanjem semena, potem lahko semena germinirajo v temi. Torej lahko starševska rastlina z enostavno rešitvijo regulira čas germinacije potomstva.

Gozdne zeli, npr. dežen, golšec, lakota, regačica in krebuljica, potrebujejo pomrznjenje vlage, ki prekine dormanco, ki sicer poteka v temi pri temperaturi okrog 5°C. Zato germinacija steče, preden se zapre zastor drevesnih krošenj in je še dovolj svetlobe za kaljenje. Pionirske rastline z malimi semeni, npr. pleveli, germinirajo bolje na svetlobi in ne reagirajo na temperaturne spremembe. Velika semena germinirajo enako pri svetlobi in temi, jim pa odgovarja nihanje temperatur. Višja temperatura deluje na posebne anatomske strukture semen (strofiola, pri metuljnicah, poklopec pri slezu, mikropila pri octovcu), ki poči, da lahko v seme vdre voda. Te specializirane strukture so značilne za rodove, ki imajo fizično dormanco. Fizična dormanca je visoko specializiran sistem, ki zaznava signale iz okolja.

Vsaka dormanca je torej prekinjena s specifičnim signalom in ni posledica nekih naključnih in nepredvidljivih dogodkov v naravi.

Za prekinitev dormance se morajo odstraniti vzroki, ki jo povzročajo, ali razgradnja inhibitorjev ali pa razgradnja semenske ovojnice. Pri tem morajo biti semena izpostavljena ali nizkim temperaturam ali izmenjavi vlažnih in sušnih obdobij, večjemu nihanju temperatur v določenem času ali pa mikroorganizmom, ki razgradijo semensko ovojnico. Vsaka rastlina ima svoj scenarij. Ni dovolj le povišana temperatura in več vode. Nepoznavanje vedenja semen je vzrok razočaranj številnih vrtnarjev in ljubiteljev rastlin, ki so prepričani, da zgolj voda in zadostna toplota sprožita njihovo kaljenje. Pri naravi oz. ovojnični dormanci je pogoj prepustnost ovojnice za vodo. Naj vam zaupam majcen trik: če sami napravite luknjico v trdo lupinasto seme, boste ob primerni temperaturi in zadostni vodi takoj sprožili kalitev. To odlično deluje pri leguminozah in tudi pri semenih dreves, če so poprej izpostavljena nizkim temperaturam (stratifikacija). Vpliv na kaljenje pa ima tudi dnevna osvetlitev, predvsem pri majhnih in drobni8h semenih enoletnih plevelov, ki lahko kale takoj po odpadu iz rastline. Če pa se znajdejo globlje v tleh, pomanjkanje svetlobe zavre (inhibira) kalitev. To je značilnost morfološke dormance tudi pri kobulnicah in zlatičnicah, kjer kalček še ni popolnoma razvit.

Razvoj kalčka je pogojen z dnevno osvetlitvijo in se zaključi šele po odpadu semena iz starševske rastline. Podobno dogajanje opazimo pri morfološko-fiziološki dormanci, ki je značilna za semena večine rastlin zmernega pasu, pri katerih je kalček v spečem stanju. Zadostuje izpostavljenost visokim poletnim ali nizkim zimskim temperaturam, ki prekinejo dormanco. Za germinacijo potrebujejo svetlobo npr. begonije, nedotike, tobak, petunije in tolščak. Temo potrebujejo: ognjič, glavinec, vodna kreša, sporiš in zimzelen. Pri ciklama pa svetloba popolnoma blokira germinacijo.

Spoznali smo, da nekatera semena lahko spijo stoletja, številna nekaj let ali mesecev. Spijo, hkrati pa vsa njihova čutila budno spremljajo dogajanje v okolju, dokler jim biotska budilka ne naznani, da je prišel njihov čas. Kakšni čudeži se skrivajo v enem samem drobnem semenu! Vsako seme nosi spomin na vsa pretekla življenja in vse zamisli za življenja, ki bodo šele rojena.

Veliki fizik Niels Bohr pravi: »Obstajata dve resnici; znanstvena in globlja, ki se ne izključujeta. Dodam lahko le tole: je še drug svet v tem, v katerem živimo in je še drug človek v tistem, kar smo danes. Pot iz empirične katastrofe k metafizično obarvanem preživetju je nakazal Carl G. Jung: »Zahod je izčrpal racionalno metodo. Svet je preveč nestabilen za razum. Čas je, da ponovno odkrijemo svoj mit in legendo.« Prepričan sem, da smo sedaj pripravljeni razumeti resnico starešine Hopijev, ki nam jo je sporočil s prgiščem hibridnih semen v roki.

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih