Anton Komat: Seme sanja gozd – 2. del

Talno semensko knjižnico sestavljajo tako semena, ki so nedavno odpadla z rastlin, kakor tudi semena, ki so v tleh že daljše časovno obdobje. Semena pa so lahko na neko rastišče prenesena tudi od drugod. Mediji premeščanja semen so najpogosteje veter, voda, živali in človek. Raziskave govore, da na pašniku do globine 3 cm je kar 73% vseh semen. Vzrok je seveda oranje, posledica pa je, da se seme, ko prehaja globlje v tla izogne takojšnji kalitvi in plenilcem. Obenem pa živali kot so krti in deževniki nenehno vračajo zakopana semena na površje. Količine semen v tleh so neverjetne: v 20 cm debeli plasti njivskih peščenih tal je v povprečju 40.000 semen/m2, medtem ko je v enaki plasti rjavih, srednje težkih tal le 15.000 semen/m2. Na število semen vpliva tudi gnojenje. V 10 cm plasti negnojenega pašnika je 13.000 semen/m2, v enaki plasti gnojenih tal pa le še 4.000 semen/m2. Gnojenje ima torej zelo negativne posledice na biotsko pestrost rastišča. Pri intenzivni pridelavi krme na travnikih s pomočjo kemičnih gnojil, polivanjem gnojevke in pogosto košnjo se dramatično spremeni rastlinska sestava ruše. Vnos velikih količin dušika in prezgodnja košnja povzročata vegetativno prevlado trav in izginjanje cvetnic. Številne cvetnice ne cvetijo, zato tudi ne semenijo. Nekdanji cvetoči travniki se spreminjajo v travno monokulturo, ki ne nudi nobene hrane žuželkam, predvsem metuljem in čebelam. Namesto tisočih cvetov, cveti samo eden, koruzni, ki prinaša smrt. Zato izumirajo metulji, čebele pa se v iskanju hrane selijo na koruzne njive, kjer jih pomorijo neonikotinski insekticidi. Industrijsko kmetijstvo uničuje pokrajino in življenje v njej.

Iz sna prebujenje

Dormanca je obdobje mirovanja semen, ki rastlini omogoča preživetje neugodnih rastnih razmer, pri nas zaradi nizkih temperatur in kratkih dni. Lahko bi rekli, da rastlinski zarodek spi in čaka na svoje rojstvo. Dormanco določajo procesi, ki odložijo kalitev semena na poznejši čas, kajti ob ločitvi od starševske rastline po navadi ni takoj kaljivo. Zaot dormantno seme ne kali, čeprav ima v okolici dovolj vlage, primerne temperature in dobro prezračenih tal. Različna stanja semena, ki določajo vrsto dormance, se ločijo po: prepustnosti semenske lupine za vodo, razvitosti kalčka in stopnjo dormantnosti kalčka. Glede na kombinacije navedenih treh stanj ločimo pet vrst dormence: Fiziološka ali embrionalna (kalček je popolnoma razvit, vendar je v spečem stanju, ker delujejo zaviralci – inhibitorji kalitve. Tako je stanje večine semen rastlin zmernega klimatskega pasu; Naravna ali ovojnična (kalček je popolnoma razvit in ni v spečem stanju, vendar je semenska ovojnica – lupina, neprepustna za vodo). Ta semena so relativno velika z močno ovojnico in pogosta pri drevesih in grmovnicah ter za svojo kalitev potrebujejo obdobje nizkih temperatur; Kombinirana (kalček je popolnoma razvit, vendar speč, hkrati pa je lupina neprepustna za vodo); Morfološka (kalček je nepopolno razvit in ni v spečem stanju); Morfološko-fiziološka (kalček je nepolno razvit in še v spečem stanju).

V nadaljevanju o tem kako rastline uspavajo svoje zarodke.

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih