Anton Komat: Potovanja semen

Ljudje vidimo rastline kot prirasle organizme, ki vse življenje prebijejo ukoreninjene na enem mestu. Toda to ne drži, rastline potujejo, so veliki popotniki, pravi avanturisti in presenetljivo, ne potujejo odrasli, temveč še nerojeni otroci, speči zarodki, varno zaprti v trdnih potujočih zibelkah, rastlinska semena. Dolga samotna potovanja jim omogoča ravno njihova majhnost in seveda polna popotna torba izbrane hrane, zaloga hranilnih snovi za kritične dni po rojstvu. Ko s hlačnice odstranimo s kaveljčki zapeto seme ali pa zagrizemo v sočen plod si niti ne predstavljamo, da sodelujemo v evolucijski strategiji, ki so jo rastline razvijale stotine milijonov let. Zanimivo je, da imajo rastline povprečno desetkrat daljši genetski zapis kot človek. Ali to pomeni, da premorejo tudi desetkratno evolucijsko inteligenco? Ali njihov genetski spomin v svoji zapletenosti presega človekovega? Verjetno bo držalo, da imajo rastline v svojem evolucijskem spominu na zalogi več evolucijskih rešitev kot živali in človek. Bodimo torej spoštljivi in učimo se od starejših.

Za svoja potovanja rastline izkoriščajo vse naravne pojave, gravitacijsko silo, moč vetra, tok voda, gibljivost živali ali pa razvijejo lastno sposobnost, da raztrosijo svoja semena čim dlje od sebe. Posebnež med njimi je vsekakor štrkavec (Ecbalium elaterium), ki živi v Sredozemlju. Med zorenjem se bučki podoben plod napolni s sluzastim sokom, ki ustvari pritisk do 15 barov. Nič čudnega torej, da v kritičnem trenutku plod, kot izstreljen odleti s stebla, v nasprotno stran pa sluz, polna semen in to kar do 12 metrov! Izstrelitev rastlinske rakete spremlja pok, podoben odpiranju steklenice šampanjca, kar primerna zdravica za popotnico semenom. Hudomušni biolog Botaničnega vrta v Ljubljani mi je med smehom povedal, da so morali »nesramne štrkavce« nasilno izseliti iz rastlinjaka, ker so jim s sluzjo »nemarno« packali stekla. Sedaj, ko so štrkavci »za kazen« zunaj, je uslužbencem prihranjenih kar nekaj ur dela s pomivanjem steklenjaka. Znanje trosilke semen so nedotike (Impatiens). Pri nas v vlažnih in senčnih mestih živi pet vrst, od teh so kar štiri kot okrasne rastline prinesene iz Srednje Azije. Plod je glavica, ki se odpira s petimi loputami in to tako sunkovito, da semena ob najmanjšem dotiku izkete do 6 metrov daleč. Najbolj znameniti trosilec semen pa je seveda čapljevec (Erodium). Njegova konstrukcija izmetalne naprave v podobi čapljinega kljuna je prototip elegance in učinkovitosti. V tehnološki rešitvi je njegova izmetalna naprava semen zelo podobna tistim pri krvomočnicah (Geranium), saj oba rodova tudi spadata v družino Geraniaceae. Svojevrstne izmetalne naprave premorejo tudi visoka vijolica (Viola elatior), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) in penuše (Cordamine).

Izmet semen je posledica sprožene turgorske razlike med različnimi sloji tkiv, oz. temeljni na razliki napetosti med tkivom, ki nabrekne, in sosednjim odpornim tkivom. Ne moremo ga pojasniti s procesi vzdraženja, pač pa zgolj kot rezultat naravnih procesov razvoja in dozorevanja in zato ta pojav ni reverzibilen. Organ se zaradi naraščanja napetosti v nekem trenutku enostavno razpoči vzdolž predhodno nastalih šivov. Obstoji pa še drug mehanizem izmeta semen, pri katerem ne sodelujejo žive celice, pač pa zgolj mehanizmi nabrekanja. Ob sušenju plodov pride do napetosti, ki se sproži v trenutku izmeta semen. Tak vgrajen mehanizem je značilnost že omenjenih krvomočnic, nedotik in nekaterih stročnic.

 

Anton Komat: Potovanja semen – 2. del

Anton Komat: Potovanja semen – 3. del

 

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih