Anton Komat: Čudežni svet semen

V izsušenem severovzhodnem kotu Arizone živi starodavno indijansko pleme Hopijev. Ti ljudje še vedno, kljub pritiskom potrošnike civilizacije, vztrajajo v tradicionalnih oblikah bivanja. Največja njihova dragocenost, ki jo s posebnimi obredi predajajo iz roda v rod, pa so semena tradicionalnih sort kulturnih rastlin. Hopiji globoko verujejo v Kokopelija, mitološkega duha, ki ureja kaljivost semen in rodnost rastlin. Tega duha poznajo tudi številna druga indijanska plemena in ga upodabljajo na lončevini kot grbavega igralca piščali.¸Njegova grba spominja na vrečo, polno semen; za njegovo Panovo piščal a pravijo, da vdihuje duha plodnosti, ki oživlja semena. Navotti, duh življenja, ki ga prinaša zvok piščali Kokopellija, biva v vsakem semenu in mu daje življenjsko moč. Hopiji mu že tisočletja pojejo obredne pesmi. Hopiji pojejo svoje starodavne pesmi semenu pred setvijo in rastlinam ob vzniku. Njihova koruza je izjemno visoke rasti, odporna je proti škodljivcem in daje obilen plod, celo ducat storžev na rastlino. Nekega dne so pred starešino Hopijev iztresli vrečko hibridnih semen koruze in ga vprašali:

»Zakaj tudi drugi gojitelji koruze, ki vidijo vaš obilni pridelek, ne pojejo svojim rastlinam?«
Starešina Hopijev je pomolčal, si v dlan nasul prgišče semen, globoko vzdihnil in rekel:
»Prepozno je. Navotti ne živi v tem semenu. To seme je mrtvo.«

David Attenborough v predgovoru k svoji knjigi »Zasebno življenje rastlin« piše: »Rastline vidijo. Znajo šteti in si izmenjavati sporočila. Sposobne so se odzvati na najrahlejši dotik in izjemno natančno oceniti trajanje časa. Tako naravnost izrečenetrditve se zdijo čidaške, če ne lažnive. Toda čeprav so botaniki nekatere teh sposobnosti odkrili šele nedavno, pozna dokaze za druge prav vsak, ki so mu rastline ljube prijateljice. Edini pogoj je, da postane pozoren opazovalec čudeža življenja.«

Davidu Attenboroughu ni moč oporekati, mož je za BBC napravil mnogo odličnih filmov o naravi, snemal po celem planetu, tudi v najbolj odmaknjenih kotičkih divjine, zato mu je angleška kraljica na prsi in pred priimek pripela naziv sir. Sir David Attenborough trdno stoji za vsakim stavkom, ki ga je zapisal ali izrekel: »Poganjek, ki ga imamo na temnem, bo lezel proti reži, skozi katero prodira svetloba. Rastlina vidi. Cvetovi v živi meji, ki so ob sončnem zatonu obrnjeni proti zahodu, se ponoči zasukajo proti vzhodu, da bodo ujeli prve sončne žarke, in se enako premikajo še nekaj dni po tistem, ko smo jih začeli osvetljevati brez premora. Rastline znajo oceniti trajanje časa. Venerina muholovka se zapre šele ob drugem dotiku ob sprožilni lasek, ne ob prvem. Rastlina zna šteti.«

Problem je le v tem, da se časovna lestvica rastlin precej razlikuje od naše. Toda na voljo imamo najsodobnejšo filmsko in video tehniko, ki omogočata pospešitev gibanja rastlin na hitrost časa, v katerem potekajo zaznave našega življenja. Sir Attenborough je svojo knjigo napisal leta 1995, od takrat pa so raziskovalci odkrili mnogo novih in presenetljivih dejstev o rastlinah, predvsem o njihovih semenih. Ali ste vedeli, da semena vidijo, da merijo stonjo osvetlitve in periodičnost osvetlitve tal, da imajo notranjo biotsko uro, ki beleži čas, in da si zapomnijo pretekle svetlobne, toplotne in vodne razmere (hidratacijski spomin si zapomni izmenjavanje in trajanje deževnih in suhih obdobjih) in da imajo semena celo kemične senzorje, ki zaznajo koncentracije določenih snovi v prsti?

 

 

V nadaljevanju o tem, da so semena zračna plovila, ki letajo skozi zrak in pristajajo na tleh, ne da bi zapustila naš planet.

 

Anton Komat: Čudežni svet semen – 2. del

Anton Komat: Čudežni svet semen – 3. del

 

VIR: iz knjige Voda, zemlja, seme, avtor Anton Komat

Vir fotografije: revija ZARJA

 

x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih