90 let biodinamike

Prva znanstvena konferenca s področja biodinamičnega kmetijstva ob 90. obletnici kmetijskega tečaja

V juniju 2014 praznujemo 90. obletnico kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja. Za binkošti, leta 1924 je v Koberwitzu na Poljskem dr. Rudolf Steiner v osmih predavanjih postavil temelje biodinamičnemu načinu kmetovanja.

Takoj po tečaju se je oblikoval raziskovalni svet, ki je nadalje preučeval Steinerjeva priporočila, praktično in znanstveno. Raziskave na področju biodinamičnega načina kmetovanja od 70-ih let prejšnjega stoletja potekajo tudi na različnih univerzah po svetu. Kljub temu tudi po 90-ih letih holistični pristop biodinamičnega kmetijstva ni raziskan in v določenih delih še vedno ostaja znanstveni izziv. Z družbenega vidika biodinamično gospodarjenje izgleda dokaj moderno. Odgovarja na vprašanja, kot so rodovitnost tal, etični pogledi v odnosih z živalmi in rastlinami, zasnova poštene trgovine.

Zgodovinski prispevek Demetra in biodinamičnega gibanja ter raziskav na tem področju so pomembno vplivali tudi na razvoj ekološkega kmetijstva. Kako pa se to področje lahko razvija v prihodnosti? Na vprašanje o aktualnih raziskavah in praktičnih izkušnjah s področja biodinamičnega načina kmetovanja se je razpravljalo na prvi znanstveni konferenci 6. in 7. junija na Univerzi v Bonnu. Dogodek so organizirali Demeter Nemčija, raziskovalni inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring, Univerza v Kasslu in inštitut za ekološko kmetijstvo Univerze v Bonnu. Konferenca je potekala pod geslom ’90 let biodinamično – pot v prihodnost’. Znanstveniki so predstavili več kot ducat raziskav in kritično razmišljali o izzivih biodinamičnega načina kmetovanja.

V videu sporočilu je evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos poudaril pomembnost pionirskega dela na področju biodinamičnega načina kmetovanja za celotno ekološko kmetovanje. Profesor dr. Ulrich Koepke z Univerze v Bonnu je v svojem prispevku razložil aktualnost, ustreznost, raznolikost in globalno izvedljivost koncepta kmetijstva kot celostnega organizma. Primerjal ga je z večnostjo, trajnostjo. Nadaljnji znanstveni prispevki so bili namenjeni povezavi med prehrano in zdravjem ljudi. Dr. Machteld Huber z Nizozemske je predstavila različne imunske reakcije telesa na kakovost živil, dr. Ton Baars je v svojem znanstvenem prispevki poudaril pomembnost surovega mleka v povezavi z zdravstvenim stanjem otrok in odraslih. Nekoliko drugačen referat je predstavil dr. Götz Rehn iz Alnature, ki aktualnost vidi v odgovornosti potrošnikov in državljanov, da lahko nadzorujejo gospodarstvo industrijskih velikanov, ki jim grozijo.

Ko gledamo na učinek biodinamičnih preparatov, ki sta jih v svojih znanstvenih prispevkih predstavila dr. Georg Meissner in dr. Jürgen Fritz ter žlahtnjenja rastlin po biodinamični metodi preko prispevka dr. Hartmuta Spiessa, prepoznamo transparentnost, dostopnost in participativnost takega načina kmetovanja.

Dr. Silvia Ivemeyer z inštituta za ekološko kmetijstvo FIBL je predstavila pomembnost dobrih odnosov med ljudmi in živalmi. Prikazala je, kako se je zdravje vimena pri kravah molznicah izboljšalo s spoštljivim odnosom človeka do živali, zmanjšana in celo opuščena je bila uporaba antibiotikov. Mechtild Knösel s kmetije Demeter Rengoldshausen je poročala o dobrih izkušnjah, ki jih imajo na kmetiji s tem, ko matere in teleta ne ločijo takoj po telitvi, ampak je to ločevanje postopno.

Dr. Uwe Geier z Inštituta Forschungsring je predstavil metodologijo, ki se uporablja pri biodinamičnih raziskavah. V zadnjem času je velik poudarek na senzoriki, na psihološkem in biološkem učinku hrane. Je pa pomembno, da se ne zanašamo samo na že uporabljene metode, pomembno jih je razvijati dalje in biti odprt za nove. Dr. Urs Niggli, direktor ekološkega inštituta FIBL v Švici, je poudaril, da je biodinamično kmetijstvo model za trajnostno kmetijstvo prihodnosti. Hkrati je predstavil tudi najnovejše izsledke znanstvenega poskusa DOK, ki že več kot trideset let poteka v Švici in primerja konvencionalno, ekološko in biodinamično kmetovanje. Ugotovitve kažejo, da dlje kot traja poskus, manj je razlik v količini pridelka. Imata pa ekološko in biodinamično kmetovanje statistično značilne boljše rezultate pri kazalcih rodovitnosti tal. Z investicijo v rodovitnost tal zagotovimo stabilne pridelke. Nikolai Fuchs je v svojem govoru še enkrat poudaril pomembnost integritete živali, saj da je hlev srce vsakega kmetijskega organizma in spoštovanje vsega živega.

V dveh dneh je bilo prikazano in nakazano, kaj pomenijo zdrav kmetijski organizem, učinki uporabe biodinamičnih preparatov, pomen kakovostne prehrane na zdravje ljudi, spoštljiva živinoreja in hkrati so bile podane tudi smernice za nadaljnje predloge raziskav in praktičnih izkušenj tudi na področju ekološkega kmetovanja. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je še kako pomembno povezovanje in izmenjevanje izkušenj, znanja in dobrih praks na svetovnem nivoju. Zadosten razlog, da biodinamične raziskave potekajo dalje, saj imajo njihovi rezultati neposredno korist pri razvoju kmetijstva kot celote.

Dr. Maja Kolar

2017-04-16T21:47:50+01:00 Novičke|
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Potrjujem Zavračam Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Preberi več o Piškotkih